Članek je namenjen vsem tistim,ki bi se radi prvič poskusili v izdelavi svojega epoksidnega modela čolna, (kot bo opisano v tem članku). Članek bo opremljen z dovolj zgovornimi slikami ter tekstom, tako da mislim da ne bo problem slediti ter na koncu imeti pred seboj kvaliteten odlitek.
Razlog da sva se z Andrejem odločila za pisanje tega članka je predvsem zaradi nedostopnosti tovrstne literature. To sva tudi sama občutila pri izdelavi kalupa za najin prvi model (ECO-devil). S katerim sva imela na samem začetku kar hude probleme. V veliko pomoč nama je bil forum ter Miha in gospod Janez Holc, ki sta nama razkrila osnove izdelave kalupa in modela. Z Andrejem sva bila istega mnenja da je potrebno informacije, ki sva jih sama dobila spraviti v članek, da bo dostopen vsem.
Pojasnila
Za boljše razumevanje članka bom navedel nekaj pojmov, ki se bodo skozi tekst večkrat tudi ponovili:
Grund wax – osnovno ločilno sredstvo navadno v obliki paste (Formula five, Mirror glanze - tega uporabljam tudi sam,...)
PVA - ločilno sredstvo v obliki tekočine, ki se na zraku posuši ter pusti na kalupu tanek polivinilni film
Tixotrop oz. tiksotropno sredstvo - Si02 droben prah, ki se ga uporablja za zgoščevanje epoksidne smole
Gelcoat – zmes epoksidne smole in tixotropov
Pramodel
V najinem primeru je bil pramodel izdelan iz balze prekrite z stekleno tkanino 80g/m2 tako da je bila zagotovljena trdnost pramodela. Pramodel je bilo potrebno pokitati s poliester kitom sledilo je najprej suho brušenje ter nato še mokro ( do zrnatosti 1000). Ker pa po se tako natančnem kitanju ostanejo majhne luknjice je bilo potrebno kalup premazati s kitom za brizganje (vendar ga nisva nanašala z brizganjem temveč z gobico, tako je bil sloj kita malce debelejši). Sledilo je mokro brušenje šprickita, tako sva dobila skoraj popolno površino. Sledilo je barvanje pramodela (barva v pršilkah), ter mokro brušenje (zrnatost >1500; hint: pisarniški papir A4 formata je ravno pravšnji za zadnje brušenje). Tako je pramodel pripravljen na poliranje (poliramo s polirno pasto ali s pasto za poliranje plastičnih površin). Pri kitanju in brušenju je obvezna uporaba zaščitne maske!
Izdelava negativa – kalupa
Delo z ločilci
Po končanem poliranju si očistimo delovno površino ali še bolje uporabimo drug prostor (2 delavnici), s tem zagotovimo da se med delom ne usedajo prašni delci na pramodel in kasneje kalup.
Na delovnem pultu si pripravimo lateks rokavice, osnovno ločilno sredstvo (rumena masa na sliki) ter mehko bombažno krpico (zelo dobro so se obnesle sterilne gaze velikosti 10x8cm).
Ko imamo vse pripravljeno lahko pričnemo z nanašanjem osnovnega ločilnega sredstva. Tega nanašamo s krožnimi gibi po vsej površini (paziti moramo da nanosi niso predebelo naneseni). Ko z nanosom končamo, počakamo 30 minut ter nanos narahlo spoliramo z mehko bombažno krpo. Ta postopek ponovimo od 8 do 10 krat. (nanos ter nato poliranje).
Sledi nanašanje PVA-ja. Tudi tu je obvezna uporaba lateks rokavic. Za nanašanje ločilca sem uporabil kar bombažne krpice za čiščenje kozmetičnih sredstev (hvala mama ker nisi bila huda) :) . Še boljša pa je uporaba odsluženih (čistih seveda) bombažnih plenic, ki jih narežemo na koščke velikosti 12x10cm.
PVA nanašamo zelo na tanko in pazimo da se na površini ne nabere prah oziroma ne ostane kaka druga nezaželena stvar. Nato počakamo 5 minut ter ponovimo z nanosom. PVA-ja ne poliramo!
Na pramodel nanesemo 4 –5 nanosov PVA-ja. Tako je pramodel zaščiten in pripravljen za nanašanje gelcoat-a.
Prvi laminiranje - Izdelava zgornjega dela kalupa
Na delovnem pultu si pripravimo epoksidno smolo, lateks rokavice, 2 mehkejša ploščata čopiča, posodico v kateri bomo epoksidno smolo zmešali ter tiksotropno sredstvo. Sam uporabljam R&G-jeve smole. Za doziranje uporabljam kar injekcije saj se meša v volumskem razmerju 2:1 (na tak način lahko natančneje zmešam smolo v pravem razmerju). V primeru uporabe druge vrste smole pa se držite navodil ki vam jih bo dal prodajalec oziroma, ki so napisana na embalaži.
V posodo za mešanje vlijemo odmerjeno količino smole in trdilca ter vse skupaj dobro premešamo ter pričnemo z dodajanjem tixotropov (za orientacijo: na 60 ml smole in 30ml trdilca dodajam 9-12 čajnih žličk tiksotropnega sredstva; potrebno bo malce preizkušanja in mešanja). Polnilo dodajamo toliko časa da postane kot malo gostejša kaša (tako da nam ne spolzi s površine). Pri delu je obvezna uporaba lateksnih rokavic!
Na tako pripravljen pramodel pričnemo nanašati gelcoat, nanesemo ga lahko v malce debelejšem sloju (približno 2-3 mm- po vsej površini; ter nekoliko bolj na debelo na robovih s tem se izognemo odstopanju steklene tkanine v ostrih vogalih). Pomembno pa je da je površina dobro zglajena, da nam ne nastanejo neravnine, kjer bi tkanina zopet odstopala.
Ko tako premažemo zgornjo polovico pramodela ter robdelilne ravnine (sam sem si pri izdelavi robu delilne ravnine pomagal s stirodurom), lahko za 6 – 8 ur (pri 25°C) pozabimo na kalup. Oziroma si v tem času pripravimo kose tkanine za laminacijo (tu so uporabni tudi stari ostanki tkanine) uporabimo tkanino od 160g/m2 naprej. Sam sem uporabljal 200g/m2 tkanino. Pripravimo si toliko tkanine da celoten pramodel prekrijemo vsaj s 6-7 plastmi tkanine, s tem zagotovimo trdnost in togost kalupa kar je bistvenega pomena za dober kalup. Ko je površina na otip suha vendar še vedno »pika« lahko pričnemo z laminiranjem.
Sam si pri laminiranju pomagam z ploščatim čopičem ter pleskarskim valjčkom (nastavek iz velurja). Ponovno si pripravimo pravilno zmešano smolo in trdilec dobro premešamo in pričnemo s polaganjem tkanine (če uporabljamo odrezke tkanine kot je tudi na sliki prikazano moramo paziti na prekrivanje robov - pustimo da se robovi prekrivajo približno 2 cm na široko).
Pri laminaciji večjih površin uporabimo valjček, za manjše površine pa uporabimo ploščat čopič.
Po končani laminaciji pustimo pramodel na delavni mizi pri 25°C za 12 oziroma še bolje za 24 ur.
V primeru da ste sledili navodilom bi pred seboj morali imeti izdelano zgornjo polovico kalupa. Na sliki je kalup zgornjega dela modela. Potrebno ga je še obrezati. Obrežemo ga tako da pustimo približno 2-3 cm robu na delilni ravnini. Pri rezanju si pomagamo z žagico oziroma še bolje s pomočjo rezalnega koluta, ki ga vpnemo v minicraftov (oziroma podoben vrtalnik mini izvedbe) vrtalnik. Rob je nato potrebno še poravnati z brusilnim papirjem ter tako zgladiti rob. Zgornjo polovico kalupa in pramodel je potrebno še oprati z vodo in mehko spužvo; to storimo zato da speremo ostanke PVA-ja ki so se nalepili na kalup, enako storimo tudi s pramodelom.
Pri rezanju in brušenju kalupa je obvezna uporaba zaščitne maske pri rezanju pa tudi očal ter zaščitne (po možnosti antistatične) obleke!
Izdelava spodnjega dela kalupa
Kalup zgornjega dela in pramodel ponovno premažemo z osnovnim ločilnim sredstvom po enakem postopku kot je bilo to storjeno prvič; zadostujejo že 3 nanosi. Nato nanesemo še PVA ravno tako na pramodel in na kalup zgornjega dela (pramodel premažemo z obeh strani).
Pramodel položimo na kalup zgornjega dela ter ga premažemo z PVA-jem (2-3 nanosi). Na tako pripravljen pramodel pričnemo nanašati gelcoat, ki ga pripravimo po že opisanem postopku in ga nanesemo enako kot pri zgornjem delu. Tudi tu pazimo na ostre robove ter pazimo da nam gelcoat ne naredi neravnin ki bi povzročile odstopanje tkanine. Ko je gelcoat na otip suh lahko pričnemo s polaganjem tkanine ravno tako 6-7 plasti (v tem primeru sem uporabil 8 cm široke trakove tkanine rezane seveda pod kotom 45°, trakovni so se prekrivali 2 cm v širino).
Delo na kalupu
Po končani laminaciji pustimo kalup na 25°C za 24 ur. Po končanem sušenju imamo pred seboj spodnji in zgornji del kalupa. Potrebno je samo še obrezati oba dela. Če se boste odločili izdelati kalup po točno takem postopku kot je tale, je potrebno dodati še vijake za stiskanje obeh delov skupaj (tako da dodatnega lepljenja polovic ne bo; model bo končan ko pride iz kalupa).
Sam sem v kalup vsakih 6 cm izvrtal luknjo za vijak M4, jih privil in na spodnjo stran dodal ustrezno matico. To sem nato zalaminiral na spodnji strani kalupa (paziti moramo da nam smola ne zalije navoja).
Prvi odlitek
Tako imamo izgotovljen kalup za naš model. Pri izdelavi modela moramo biti pozorni da vedno nanesemo vsaj 1 do 2 plasti osnovnega ločilnega sredstva ter vsaj 1 do 2 plasti PVA-ja. Ravno tako je potrebno najprej nanesti gelcoat, ki ga lahko s pigmenti tudi obarvamo. Za laminiranje modelov sta dovolj 2-3 plasti tkanine (160g/m2 ) odvisno seveda od velikosti modela. Zadnje 3 slike prikazujejo izdelavo prvega odlitka.
Zaključek
Upam da sem bil dovolj nazoren in da bo članek uporaben.
Še enkrat pa bi se zahvalil vsem ki ste mi ob mojem začetku z laminiranjem oziroma nasploh pri izdelavi kalupa pomagali in ponudili pomoč ter razkrili skrivnosti za katere bi verjetno porabil mnogo več časa in denarja . Hvala!
Za vse dodatne informacije oziroma če so se pojavile kake nejasnosti oziroma napake se prosim oglasite na moj e-mail naslov : marko_velikonja@email.com
Reference
[1] R&G
[2] Swiss composite shop
[3] Formula five ločilna sredstva
Komentar
Najprej vsa pohvala M&A Teamu za tale prispevek. Marko mi je pustil še tale prostor, da ga izkoristim za nekaj komentarjev in opozoril.
Kot prvo naj omenim, da naj nadebudneži poiščejo v forumu debate o laminiranju, saj je v njih poleg tega kar je opisal Marko še kaj koristnega. Izdelava kalupa pride v upoštev samo v primeru, ko je posameznik mnenja, da na tržišču ni na voljo dovolj kvalitetnega modela, ki bi zadovoljil njegove tekmovalne ambicije!
Nadalje naj opozorim, da je izdelava modelov preko pramodela-kalupa-odlitka časovno zelo zamuden posel poleg kar visokih materialnih stroškov (glede na današnje cene komercialnih modelov). Ko se kaj zalomi (najhuje je na začetku, če se pramodel ne loči od kalupa), ko moramo začeti popolnoma od začetka! Potreben je tudi primeren prostor, kajti smole in tkanine na jedilni mizi nimajo kaj za početi.
Vsakič se postavlja vprašanje ali je pramodel sploh dobra oblika modela kot takega? Za odgovor na to vprašanje se mora sploh pred vsem opisanim izdelati leseni testni model in ga temeljito preizkusiti! To pa je že zelo zamudno, vendar se tistim z največ potrpljenja in časa definitivno izplača. V nasprotnem primeru je vse skupaj neuporabno in ena izkušnja več, čeprav se ne splača po vsem trudu kar hitro vržti puške v koruzo.
Izdelave kalupa »na slepo« se lotujejo zato samo izkušenejši, ki dobro vedo kaj delajo. V bistvu so njihovi novi kalupi le nekoliko izboljšane različice starejših modelov z novimi idejami (nasvet: bolje bolj konzervativno kot revolucionarno).
Nenazadnje je bolj kot »packanje« s smolami bolj »umazano« delo s tkaninami. Pri striženju gredo v zrak mikrovlakna, ki se jih v slabi svetlobi sploh ne opazi. Steklena vlakna telo sčasoma razgradi, ogljikova vlakna pa se zabodejo v sluznico in dihalne poti - posledice so resne! Ob neuporabi rokavic se (nevidna) vlakna zoprno zapičijo globoko pod kožo! Zato je uporaba rokavic, maske in zaščitne halje obvezna, nadalje priporočam, da s tkanino ravnate čimbolj previdno s počasnimi zveznimi gibi, za rezanje pa uporabljajte ostre škarje za gladke reze. Na strani naj bo vedno sesalec, nastavljen na najmanjšo moč sesanja (lep kos tkanine zgine v sesalec kot bi mignil ;).
Želim vam veselo laminiranje in veliko uspeha z novim modelom!
Miha Holc