Uvod

Ta članek se je kar nekaj časa »medil«. Razlogov je več. Namreč po opravljenih testih, sem začel razmišljati, kako bi stvar sploh napisal, da bi poleg suhoparnega nakladanja iz tega sploh kdo imel kaj uporabnega. Kmalu po začetku pisanja pa se pojavil še največji problem. Kako stvar napisati razumljivo. K sreči sem našel nekaj člankov iz tujih revij, kjer so avtorji naredili podobne teste. Vseeno pa niso šli v take potankosti in raziskave, kakršne sem imel sam v mislih. Potem je bil jasno tu faktor tudi moj čas. Vseeno so mi člani foruma modelarji.com dali zadosti podpore, da sem članek dokončal.

Kar takoj se bi rad na tem mestu zahvalil trgovini Gasilska Oprema Mladi Tehnik iz BTC, ki mi je na test posodila motorje Mega ACn 16/7/5, Mega ACn 16/15/3 in MPJet 25-35/20, regulator MGM TMM ComPro 18e-3ph in odlične priključke MP Jet 2.5 mm. Gospod Cesar mi z zaupanjem na test posodil motor Lehner 1020/20 za kar se mu še posebno zahvaljujem! Iz mojega arzenala sta na test šla motorja Hopf Viper 25/13 in Hacker B20 15L ter regulator Schulze Future 25be V6i, HPA software.

Članek bom začel z nekaj besedami o namenu in opisu testiranj ter še enkrat obnovil prednosti BK motorjev in regulatorjev, nadaljeval s kolikortoliko izčrpnim opisom testirancev, osrednji del bodo predstavljale same meritve, končal pa bom z obrazložitvijo meritev grobimi ocenami preizkušancev in še nekaj zanimivostmi. Na koncu so omenjeni vsi internetni naslovi proizvajalcev, več informacij o ponubi BK motorjev in regulatorjev v Sloveniji pa najdete pri dveh omenjenih trgovinah oziroma v našem oddelku foruma »Trgovine«. Kdor hoče debatirati o problemih, ima vprašanja ali hoče deliti svoje izkušnje, ipd. naj to sporoči na forumu, kjer sem odprl debato na ta članek v rubriki »Motorji in regulatorji«. Prav tako iz tega prispevka ni mogoče razbrati kakšen pogonski komplet za določen namen. Letalcem je v ta namen dan link do Motocalca, čolnarji (in avtomobilisti) pa ste vabljeni, da vprašate na forumu ali osebno. Malo bolj začetniški predstavitvi BK tehnike je posvečen forumski link »Glej mama, brez krtačk ABC«.

Namen testiranj

Moj namen testiranj je bil predvsem eden. Kako se različni motorji z različnimi regulatorji obnašajo pri delnem plinu. Na enakem bremenu (letalska elisa) me je zanimalo koliko moči se porabi v odvisnosti od obratov motorja pri določenemu sklopu regulator-motor. Moja izbira se je osredotočila na motorje z masami okoli 50 do 60 gramov in obrati okoli 3000 do 3800 na volt. Za primerjavo sem testiral tudi nov, dobro utečen motor Speed 400 z obročem iz mehkega železa in Schottkyjevo diodo skupaj z regulatorjem Kontronik SUN 1000.

Kot prvo lahko že pred začetkom povem, da bo tisti, ki bo hotel razumeti testiranja kot primerjavo brezkrtačnih motorjev z mnogokrat cenejšim krtačnim odkril le delček zavesice. Bolj kot ne, so testi pokazali speed 400 motorček kar dobro, če ne celo v najboljši luči v primerjavi z ostalimi testiranci. Vednar je »omagal« tam, kjer so začeli BK motorji šele dobro vrteti ;) Ampak, ponavljam, testiranje kot sem ga opravil zaleč ne razkrije vsega. To je dobro razložil gospod Shawn Palmer iz Castle Creations (glej linke na koncu). Upam, da razumete tale njegov citat, če pa vprašajte na forumu za prevod:

»Testing motors w/just one size of prop to look at efficiency is not entirely the best way, and in some cases very misleading. A particular motors efficiency changes (sometimes radically) with differences in input voltage, amps drawn, and duration of the run.

With a very small amp load, MOST motors efficiencies will be VERY close together, and very good - a high-quality and efficient brushless will look much the same as a simple Speed 400 motor. But put a higher load on them, and watch the Speed 400 go down to 40%, while the BL is still in the 80%s. Efficiency is a function of MANY different dynamic forces on/into a motor, and can even involve the controller directly as well!«.

Opis testiranj

Testiral sem z akumulatorjema 6 x RC1700 SUB C in 7 x GP3300. Oba akumulatorja sem na začetku malce izpraznil, da nista dala preveč »šusa« in da so meritve potekale na njihovem ravnem delu praznilne krivulje. Tu kapaciteta ni igrala bistvene vloge, saj so bili tokovi relativno majhni, pri polnem plinu so redko presegli 20 A (ni v meritvah, saj gre moj multimeter samo do 20 A) pa še to samo za nekaj sekund. Naredil sem si testirno mizico in sicer z držalom motorja in ročne svetilke, ki je svetila v fotodiodo senzorja za merjenje obratov propelerja. Odčitaval sem tri podatke. Na akumulatorjih njihovo napetost in tok ter obrate motorja. Imel sem na razpolago tri propelerje,zložljivega 4.7 x 2.4 ter 6 x 3 ter nezložljivega 4.7 x 4.7. Uporabil sem le prvega in zadnjega, saj je imel 6 x 3 propeler nekoliko nerodno rešeno z vpetjem (motorji so imeli osi več premerov od 2.3 do 3.17 mm). Ko sem vse priključil sem počasi začel dodajati plin. Za vsak motor pri določenem regulatorju in njegovi nastavitvi (timingi pri Schulzeju) in določenem številu celic (6 ali 7) ter določenem propelerju (4.7 x 2.4 oz. 4.7 x 4.7) sem odčital 10 meritev od približno spodnje tretjine plina pa do konca. Tako je nastalo kar okoli 2000 meritev. Med testiranji lahko kot zanimivost povem, da sem mali 4.7 x 2.4 propeler pri 20000 obratih dobil skoraj v glavo. Propeler se je snel z motorja in poletel po sobi ter se odbil od roba mize. En krak se je nekoliko odkrhnil (2 mm) zato sem tudi drugega simetrično obdelal z olfa nožem. To se ni posebej poznalo pri kasnejših meritvah.

Prednosti BK motorjev

Prazaprav se mnogi sprašujejo ali kje je smisel nakupa malega brezkrtačnega motorja in regulatorja, ki sta vsaj štirikrat dražja kot komplet krtačni motor in pripadajoč regulator. Še posebno ker ceneni krtačni motor velikosti 400 zdrži ob pravilni negi brez problemov več okoli 50 voženj in več! Glavna prednost je seveda zelo »nalezljiv« porastek zmogljivosti in daljši časi vožnje. Zaspani modeli se pokažejo čisto v drugi luči. Mariskoga zanima, kaj bi pridobil, če bi v njegov sedanji model namesto motorčka velikosti 400 vgradil primeren brezkrtačen motorček. Pri modeli letal vrste slow/parkflyer se lahko pričakuje ob ustreznem sklopu izredno izboljšanje zmogljivosti tudi do 2 x daljšem času letenja. Lebdenje na propelerju, torque roll, nomejene vertikalne zmogljivosti torej pravo 3 d letenje so v lažjih modelih nekaj vsakdanjega. Dobri hitrostni modeli pylon s končnimi hitrostmi debelo čez 200 km/h niso nobena redkost. Najbrž se noben ne ozira na življenjsko dobo motorja, saj se npr. pri letalih prej zgodi kreš, kot pa da odpovedo ležaji v motorju. V modelih čolnov pa se posebno malčki sprevržejo pri dobrih nastavitvah v prave “rakete” ali pa pri enakih hitrostih kot s krtačnikom z mnogo daljšimi vožnjami. Nedavno pa so sladkosti brezkrtačne tehnologije odkrili tudi nekateri prvrženci štirih koles. V modelčkih avtomobilov v merilu 1/18 (dolžina okoli 240 mm) dosegajo skoraj nepredstavljivo hitrost celo nad 100 km/h!

Prav tako velika prednost je bolj široka uporaba brezkratčnikov. Motor lahko uporabljamo v različnih modelih, z velikim razponom števila akumulatorjev brez bojazni, da bi zasmodili kolektor. V še tako dobro nastavljenih modelih čolnov je mali pravi izziv krotiti moč motorja Če se vam je dozdelo, da je to nek ultimativen pogon in da lahko mali 40 do 60 g motorček obremenite do nezavesti se motite. Prav mali motorčki postanejo hitro žrtev napada toplote. 150 W tudi pri 80 % izkoristku pomeni, da gre v toploto celih 30 W. Zato je treba za hlajenje zelo dobro poskrbeti oz prilagotiti stil vožnje. Temperature nad 100 st. C postanejo definitivno (trajno) usodne za magnete. Prav tako ni vsak motor dober za vsak pogon. Premišljen nakup (s simulacijo v teoriji) je čisto vedno 100 % uspešen. Motor se mora ujeti regulatorjem, ti dva z akumulatorjem, vse skupaj pa z modelom in eliso/prenosom. Če se vse harmonično ujame nam je na razpolago obilica užitkov pri vožnji ali letenju oz tekmovanju. Če je problem v denarju, se lahko z nekaj spretnosti in časa naredi tudi lasten BK motor kot tudi regulator, tu se šele pravo modelarsvto začne. Več o tem kasneje!

Pregled testiranih motorjev

Malo več o samih motorjih

MEGA Mega ACn 16/7/5 in ACn 16/15/3
Konstrukcija obeh motorjev češkega proizvajalca MEGA je enaka. Oznake povedo mere rotorja in navitje statorja. Pri primeru 16/7/5 gre za motor, ki ima rotor premera 16 mm in dolžine 7 mm, stator pa ima 5 ovojev. Rotor je 6 polen, kar zagotavlja motorju velik navor ter povit s kevlarjem za doseganje velikih obratov (do 50000/min). Zaradi konstrukcije rotorja os motorja prsti relativno težko zavrtimo (velik rastrski moment). Oba motorja sta enakega premera kot motor Speed 400, le da sta ustrezno krajša. Pri manjšem motorju preseneti predvsem zelo nizka masa. Os premera 3.17 mm daje občutek robustnosti motorja prav tako je sama izdelava (aluminijasto ohišje) zelo prepričljiva in kvalitetna. Menim, da bi motorčka lahko preživela kakšen manjši kreš brez da bi se zvila os. Osebno so mi zelo všeč priključki na zadnji strani motorja. Po želji lahko prispajkamo gor konektorje ali kable. Izmenjava motorja iz modela v model je tako vsaj nekoliko olajšana.

Med testiranjem sta se oba motorja zelo dobro izkazala, predvsem na disipaciji toplote, saj sta bila po testiranju neprimerno bolj hladna kot vsi ostali motorji. To me je presenetilo predvsem pri manjšem tipu motorja (nizka masa!). Zahvala gre velikim odprtinam v ohišju.

Iz serije ACn 16/7 lahko izbiramo med motorji od 5 do 7 ovojev, iz serije ACn 16/15 pa od 1 do 8 ovojev. Na voljo je tudi serija 16/25 od (2) 3 do 6 ovojev. Proizvajalec na željo naredi tudi motorje z drugim številom ovojev, zanimivo pa je to, da zna dobro prisluhniti potrebam tudi malih odjemalcev kot smo recimo Slovenci. Poslovodja trgovine Mladi Tehnik ima tako s proizvajalcem zelo dobre stike in če se odločate za bolj »eksotične ovoje« vaša želja ne bo preslišana (brez dodatnega globokega posega v denarnico).

LEHNER 1020/20
Brezkrtačni motorje firme Lehner uporabljajo modelarji, ki točno vedo kaj potrebujejo. Kvaliteta izdelave, izredne zmogljivosti ter izkoristki motorjev in nenazadnje pestra izbira preko 700 motorjev so glavni razlogi, da se krog kupcev in privržencev teh motorjev še vedno širi po celem svetu. Uspehi iz svetovnih prvenstev letalcev in čolnarjev, pa takih in drugačni hitrostni rekordi povedo tudi svoje. V čast mi je bilo, ko mi je gospod Cesar odstopil za testiranje motor iz Lehnerjeve najmanjše serije 10, konkretno tip 1020/20, srednja velikost v seriji 10. Enako kot pri motorjih MEGA povedo številke nekaj o rotorju in statorju. Motor ima rotor premera 10 mm in dolžine 20 mm, stator pa ima 20 ovojev. Kar je prva zanimivost motorja je možnost spreminjanja konfiguracije navitja v motorju na zadnji steni. S preprostim prespajkanjem mostičkov imamo v bistvu 2 motorja v enem. Tovarniško dobimo motor vezan v konfiguraciji delta oziroma trikotnik, lahko pa ga po kratkem posegu spremenimo v drugo možno varianto, to je zvezda oziroma Y. Na kratko in laično povedano pri tem padejo obrati za faktor 1.73 (koren iz 3), prav tako mirovni tok, ustrezno pa se poveča navor. Druga zanimivost je sama konstrukcija 2 polnega rotorja. Ta ima fino segmentirane magnete ki so med seboj izolirani (predstavljajte si kot da bi zložili CD plošče drugo na drugo). Prednost take konstrukcije je na kratko povedano večji izkoristek motorja pri delnem plinu. Motor se lahko zavrti varno do 100000 obratov na minuto (ja, prav ste prebrali), motor pa ima izredno majhen rastrski moment in laikom izgleda, kot da bi motorju nekaj manjkalo. Pritrditev motorja je prav tako enaka kot za Speed 400. Os premera 3.17 mm daje občutek robustnosti motorja prav tako je sama izdelava (aluminijasto ohišje) zelo prepričljiva. Sprednja plošča motorja ima po obodu navoj in se zavije v ohišje motorja. Osebno mi niso toliko všeč žice (silikonska izolacija, presek 2.5 mm) ki vodijo iz motorja. Pri prepogibanjih se izolacija malo odmakne in se drobne žičke hitro izpostavijo zunanjim vplivom – predvsem koroziji in če smo bolj nepazljivi tudi mehanskim poškodbam. Vendar pri večji pazljivosti ne bi smelo biti težav.

Med testiranjem me je kot prvo motor presenetiv z IZREDNO mehkim in neproblematičnim zagonom z regulatorjem MGM. Tako nizkih obratov ni dosegel noben drug motor. Zdelo se mi je kot, da reguliram krtačni motor. Res presenetljivo. Manj se je motor izkazal pri odvajanju toplote, saj se je bolj segrel kot motorja MEGA, vendar manj kot ostali.

Iz serije 10 lahko izbramo med 1010, 1015 in omenjeno serijo 1020. Na izbiro pri vsaki seriji so ovoji od 11 (oziroma 13 pri seriji 1010) do 40. Ostali ovoji so dobavljivi po naročilu z doplačilom. Pozor: Lehner daje podatke za Kv pri maksimalnem izkoristku motorja pod obremenitvijo. Motorji se pri nas ne prodajajo, treba je stopiti v stik z uradnim prodajalcem v Evropi, firmo BK Electronics ali distributerji.

HOPF VIPER Boridium 25/13
Striček Hopf nam je znan po svojih predelavah bolj znanih motorjev firm Hacker, Model Motors, MEGA, itd. Kot izgleda ima dobavitelja močnejših magnetov kot so originalni. Motorji imajo pri enakih ovojih zato več navora, vendar so zato nekoliko bolj temperaturno občutljivi. Kakor hitro so se na tržišču pojavili motorji Hacker serije B20 je imel v ponudbi tudi svoje ustrezne »Viper Boridium«. Tako je na mojo željo postregel z motorjem 25/13 kar naj bi bil nek ekvivalent motorju B20 15L. S trinajstimi ovoji in močnejšim magnetom naj bi zagotavljal boljši izkoristek. Koliko boljši je tudi mene do testa zelo matralo. Sama številka 25/13 tu bolj malo pove razen številka 13, število ovojev. Rotor je 2 polen in iz enega kosa magneta. Zaradi konstrukcije rotorja os motorja lahko zavrtimo. Os premera 2.3 mm ne daje ravno občutka robustnosti. Ohišje motorja je narejeno izredno preprosto, saj sta zadnja in sprednja plošča z ležajema preprosto prilepljeni z lepilom Loctite na statorsko ohišje. Na zadnji strani pridejo iz motorja ven z bužirko zaščitene bakrene žice. Paziti moramo, da jih ne krajšamo, saj je nepocinjeni preostanek žic pod bužirko zaščiten z visokotemperaturnim električno neprevodnim lakom. Prav tako žic ne smemo pretirano prepogibati, saj lahko lak poči in s tem povzroči kratek stik med ovoji. Pazljivost torej ne bo odveč.

Med testiranjem se je motor kar segreval, več kot MEGA in Lehner a manj kot Hacker in MP Jet. Hopf je nehal prodajati te motorje ima cenejše »nadomestke« izboljšanih motorjev Model Motors Mini AC. Prodaja samo preko interneta.

Hacker B20 15 L
Le kdo ne pozna slovite nemške firme, ki je začela sloviti pohod po celem svetu z izredno dobrim marketinškim pristopom in seveda motorji z dobrimi zmogljivostmi. Večino današnjih letečih modelov na BK motor večjih zmogljivostih je gnanih prav z motorjem Hacker. Leta 2001 je Hacker na tržišče ponudil male motorje serije B20 in sicer v izvedenkah S(hort) in L(ong). Testiral sem daljšo različico in sicer motor tip B20 15L. Iz oznake lahko razberemo premer motorja (20 mm) in število ovojev (15). Praktično je motor konstrukcijsko enak motorju Hopf, zato se ne bom ponavljal. Med testiranjem se je kar lepo segrel, a vendar ne toliko kot motor MP Jet. Hacker ima v ponudbi iz serije B20 L še 12 ovojnega in 18 ter 26, podobno je pri izbiri najmanjših B20 S. Motorje lahko kupite jih lahko v vseh bolje založnenih modelarskih trgovinah po celem svetu, vendar ne v Sloveniji.

MP JET 25-35/20 Mk I
Češka firma je bila prva, ki je ponudila majhne BK motorje po res ugodnih cenah. Konstrukcija motorja je kar solidna, vendar je narejena zelo namensko, kar zelo oteži montažo pri direktnem pogonu. Oznake povedo mere motorja in sicer da ima motor 25 mm premer,m dolžina ohišja pa je 35 mm. 20 je število ovojev. Rotor je posebnost, saj je tako kot pri motorji Lehner segmentiran! Za to ceno je to vsekakor presenečenje! Zaradi konstrukcije rotorja se os motorja zelo lahko vrti. Stator je narejen nekoliko drugače kot pri motorjih Lehner in Hacker. Zaradi tega je tudi motor cenejši, vendar se to na žalost pozna tudi pri izkoristku motorja. Nenavadna je 3 mm os, še bolj pa pritrditev motorja s tremi vijaki M2 zelo na sredini kar zelo oteži vpetje, saj je to zdaleč od neke kompatiblnosti Speed 400 kot pri ostalih testiranih motorjih. Masa motorja 72 g je tudi realtivno velika.

Kot v dobro mu štejem to, da ima motor že pripravljene 2.5 mm MP Jet priključke na kablih, čeprav mi je osebno iz MP Jet ponudbe bolj všeč različica motorja brez kablov (na zadnji strani motorja so samo moški priključki).

Med testiranjem se je motor zelo grel kar gre pripisati predvsem »slabemu« izkoristku, čeprav je sukal propeler pri polnem nič kaj dosti manj kot njegovi neposredni tekmeci (Hacker, Hopf in Mega Acn 16/7/5).

MP Jet je medtem že prenovil serije z oznako Mk 2. Motorji imajo drugačen rotor, ki da motorjem več navora in manj obratov in neposredno imajo s tem motorji tudi boljši izkoristek. Zanimivi so tudi malo manjši motorji 25-25 MK 2, ki po podatkih zlgedajo le malo slabši kot mnogo dražji Hacker B20 S. Na voljo so tudi različice s prenosom. Več o tem na njihovi spletni strani. Pri nas prodaja motorje MP Jet trgovina Mladi Tehnik v BTCju po res ugodnih cenah!

Graupner SPEED 400 6 V
Vsem dobro znani krtačni motor. Motorčku sem za boljše zmogljivosti utekal pod vodo, da so krtačke popolnoma prilegale na kolektor. Za še malo večji navor in izkoristek sem ga odel v tanek ovoj mehkega železa ;) Na testiranju je bil zelo očiten velik hrup motorja (drsni ležaji). Takoj sem imel občutek v primerjavi z vsemi ostalimi BK motorji, kot da tu priganjam nekega dinozavra.

Pregled testiranih regulatorjev

Malo več o testiranih regulatorjih

Schulze
Regulatorji nemškega proizvajalca Schulze so dobili svetovni sloves zaradi svojih izrednih zmogljivosti, majhnih mer, kvaliteto izdelave, dobro tehnično podporo ter servisom in nenazadnje zaradi tega, ker znajo prisluhniti in ustreči željam strank. Dandanes imajo v svoji ponudbi največjo izbiro regulatorjev vseh cenovnih in velikostnih razredov za vsakovrstno uporabo (od ladijc do helikopterjev) tako za krtačne kot brezkrtačne motorje. Kar jih še posebej loči od vse ostale konkurence je to, da svojo ponudbo regulatorjev nenehno obnavljajo z novimi različicami software-a (zboljšanje izkoristka in krmiljenja). Da ne bom preveč izgubljal besed pri hvalah, gremo kar takoj k testiranemu regulatorju, Schulze Future 25be HPA izdelan novembra 2000, verzija V6i. Če bi gledali po današnji ponudbi firme Schulze bi hitro ugotovili, kakšen »fosil« je tale regulator. Pa se v primerjavi z ostalo konkurenco dandanes lahko vseeno kar zelo spodobno kosa. Regulator ima letalski software, vendar lahko izklopimo zavoro, oznaka HPA pomeni »high performance algorithm. Namreč prav HPA je pomenil preboj v letu 2000, saj je bili to prvi regulatorji na tržišču ki so lahko poganjali več tipov elektromotorjev poleg tega pa so imeli nastavljiv »predvžig« oz vsem bolj znani timing in sicer 2, enega večjega za višje obrate pri večjih tokovih (timing 1) in enega manjšega za nižje obrate in boljši izkoristek pri manjših obremenitvah (timing 2). Če samo malce ostanem pri teg algoritmih. SHPA je pomenil super HPA s še izboljšanimi karakteristikami krmiljenja motorja ter izkoristka, uporabnik pa je v zadnjih različicah izbiral celo med 6 timingi in tremi frekvencami komutiranja! Če se vrnemo na regulator – ima močan BEC, ki deluje brez večjih težav na 6 celic. Z zagonom motorjev nasplošno ni imel težav pri motorjih MEGA, Hopf in Hacker, težave pa so se pojavile pri motorju Lehner in MP Jet, za kar bi si upal trditi, da je »kriva« konstrukcija rotorja pri teh dveh motorjih in seveda star software. Težave se se pojavile, ko se počasi dodaja plin iz ničelne lege. Regulator takrat ne spusti dovolj toka v motor, da bi prepoznal lego rotorja in da bi ga zagnal v pravo smer. Motor zato cuka besno v eno in drugo smer. Če pa sem plin pohodil bolj avtoritativno pa ni bilo problemov. Prav tako ni bilo nikjer problemov pri nizkih obratih, ko se je motor že vrtel. Sama regulacija je bila zelo zvezna, čeprav ne čisto popolnoma (tu bi malo vihali nosove najbolj petični). Odziv na spreminjanje plina je takojšen, kot »mali Ferrari« ;) Regulator je bil med testiranji komajda kaj topel.

Vendar ne smemo pozabiti na napredek in to, da je regulator kar »v letih«. Najnovejša serija Future universal (samo zanimivost, različica verzij future je šla do 30, sedaj pa so »univerzalci« že pri 10...) pri množici ostalih motorjev najrazličnejših konstrukcij nima pri zagonu popolnoma nikakršnih težav. Tudi regulacija je postala izredno »svilena« – zvezna. Univerzalci imajo še to dobro lastnost (kot že ime pove), da jih lahko uporavljabmo v avtu, čolnu, letalu, helikopterju ali še kje drugje Kljub temu sem bil sam nad zmogljivostmi in vsem kar ponujajo novi »univerzalci« sam osebno izredno presenečen. Prave mojstrovine v malem!
Če koga zanima so na Schulzejevi domači strani na voljo vsa stara in nova navodila, prav tako pa so na voljo vsi zelo podrobni podatki o regulatorjih. Prodaja preko interneta ali v vseh bolje založenih tujih trgovinah.

MGM Compro TMM 18e-3ph, verzija 2.35
Na kratko bi lahko rekel, da češka firma MGM predstavlja neko vzporednico s firmo Schulze. Za manj denarja se gospod Dvorsky trudi tržišču ponuditi regulatorje s primerljivo kvaliteto in možnostmi/zmogljivostmi. Že prvi ogled regulatorja v modelarski trgovini je dal vedeti, da tale regulator veliko obeta. Še več tudi cena je bila popolnoma na nivoju! Če sem prej omenjal, da pri Schulzeju znajo prisluhniti strankam in jim tudi ustreči, moram enako zatrditi tudi za firmo MGM. Presenetila so me tudi navodila, ki so na dosti krajši način pojasnila skoraj toliko kot Schulze na večih straneh. Kar je poglavitna razlika od Schulzejevega regulatorja je t.i. avtomatski timing. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem od nekoga (ne spomnim se) izvedel kaj zaboga pomeni to. Zadeva je preprosta, regulator spreminja timing motorja glede na pozicijo ročke za plin. Manj plina manj timinga, več plina več timinga. Tako se doseže večji izkoristek sistema pri delnem plinu. Vendar gre To je pričalo tudi dejstvo, da je bil regulator med testiranji res popolnoma hladen, kljub temu, da so šli tokovi precej čez 20 A (maks. okoli 23 do 24 A). Res pohvalno! Zagon je bil pri vseh motorjih popolnoma neproblematičen. Pri motorju Lehner me je izredno presenetil z izredno mehkim zagonom, nekoliko manj pri MP Jet, vendar še zmeraj izredno gladko in popolnoma brez obotavljanja. Regulator ima nastavljen fiksen »mehki štart«. Določen čas (mislim da okoli 0.5 sekunde) je potreben, da motor doseže maksimalne obrate ne glede koliko pritiskamo na plin. To je zelo dobrodošlo pri prenosih, ugotovil pa sem, da lahko pomaga tudi pri določenih uporabah v čolnih. Ker se odziva na plin nekoliko bolj mehko so tudi je tokovne špice mnogo manjše in s tem se lahko podaljša čas vožnje. Sama regulacija je bila zvezna čisto do konca, ko je izgledalo, kot da regulator »prestavi v drugo« pri nekaterih motorjih. Kljub minimalnemu porastku obratov kar očitno pade izkoristek.

Kar regulatorju edino zamerim (vse ostalo je res za to ceno nepremagljivo) je popoln izklop pri nizki napetosti napajanja. Ko napetost akujev pade pod neko določeno napetostjo se procesor popolnoma resetira. BEC še deluje, regulacija pa ne, tudi potem, ko se napetost akujev pobere.
Spet pa je tale regulator že »dinozaver«. MGM ima v ponudbi nove različice softwarea (Basic oziroma Profi line) ki prinašajo obilico dobrot (tudi takih, ki jih od regulatorjev tega cenovnega razreda ne bi pričakovali!) pri le picikato višji ceni. Prenovljen je tudi design regulatorjev (manjši in lažji!) in predvsem zelo razširjena ponudba za skoraj vse uporabe. Prav tako odpravljajo tudi edino zgoraj odpisano zamero. Definitvno toplo priporočam tako letalcem kot tudi čolnarjem. Regulatorje v Sloveniji lahko kupite v obeh spodaj opisanih trgovinah. Če koga zanima so na MGMovi domači strani na voljo navodila, prav tako pa so na voljo vsi zelo podrobni podatki o regulatorjih.

Kontronik Sun 1000
Vsem dobro znani krtačni regulator, ki predstavlja dokaj ugoden nakup. Zanimivo je to, da ni prav nič manjši ali lažji od vseh treh zgoraj opisanih regulatorjev. Na račun »cenenosti« je regulacija obratov motorja izredno groba, in do polovice plina se zdi , kot da imamo opraviti z mehanskim regulatorjem. No, od polovice naprej je regulacija le bolj zvezna, vendar še zdaleč ne tako kot testirani brezkrtačni regulatorji. Prav tako je zelo »ziheraško narejen« hod plina, saj se polni plin doseže pri ¾ plina na komandi.

Rezulati meritev

Tu bi lahko napisal kar nekaj strani, a bom to preprustil debati na forumu, če bo koga seveda toliko zanimalo.
Izpostavil bom le nekaj glavnih stvari. Grafov tu nisem imel namena delat čisto tako kot je treba, povedati moram samo, da so na x osi obrati motorja, na y osi pa moč, ki jo je porabljal sklop motor - regulator. Schulze 11.20e nisem testiral, ker je prišel v arzenal kasneje. Sem pa ga zelo uspešno uporabil v modelu avtomobila merila 1:18.

Prvo je razlika med avtomatskim in fiksnim timingom na primerju motorja Hacker B20 15L. Ne samo, da sklop MGM – Hacker porabi pri nižjem plinu manj moči, tudi pri koncu je sklop bolj efektiven kot sklop Schulze - Hacker. Temu gre pripisati predvsem izpopoljenost softwarea in napredku, no, razliko v letih med regulatorjema. Razlika ni majhna, saj znaša tudi do 7 %. Lepo je opazna tudi razlika me timingom 1 in 2, čeprav ni velika.

Druga zanimivost je primerjava sklopa MGM - MEGA in Schulze – MEGA. Razlike spet niso velike, a je ponovno opazna nizka poraba moči pri MGM regulatorju pri nižjem plinu. Tukaj je zaradi 6 polne konstrukcije rotorja pri regulatorju Schulze boljši višji timing (2) – pri višjih obratih!

Kot zanimivost sta izpadla motorja MP Jet in Lehner, ki sta v določenih meritvah bila izenačena, razlika v ceni pa je kar 4x ! Tu je glavni krivec regulator, ki ne zna efektivno komutirati z motorji s segmetiranimi magneti. Sem pa prepričan da najnovejše različice obeh regulatorjev to »znajo« mnogo bolje. Ultimativna rešitev pa je prav uporaba regulatorja, ki je bil narejen za komutacijo motorjev s segmentiranimi magenti, ponuja jih firma BK Electronics, ki tesno sodeluje z Lehnerjem.

Problemi pri komutaciji pri delnem plinu pri motorju Lehner 1020/20

Hopf 25/13 vs. Hacker B20 15 L

Pri velikih močeh je bil v vsakem primeru zmagovalec motor Hacker. Pri manjših močeh pa se je motor Hopf v nekaterih primerih bolje izkazal, čeprav razlike niso bile velike in so bile nekje v okviru merske napake. Zaključek: Če bi takole na hitro pogledal bi skoraj rekel, da gre za en in isti motor. Torej malo večji navor pri seveda manjšem številu ovojev pri Hackerju da zelo podobne lastnosti kot malo šibkejši magneti in večje število ovojev (in s tem nekoliko večji navor).

Mega ACn 16/7/5 vs. Hacker B20 15 L

Dvoboj celotnega testa! Tu je res šlo za las, vendar me je motor MEGA v določenih primerih bolj prepričal!

»Turbo« timing MGM na MEGA ACn 16/7/5

Celotnen primerjalni graf

Pri nizkih močeh, 7 celic elisa 4.7 x 2.4

Pri visokih močeh, 7 celic elisa 4.7 x 4.7, MGM regler

Ocene testirancev

Nekako sem moral spraviti zadeve v predalčke, da bi se lažje orientirali.

Motorje sem ocenjeval po naslednjih kriterijih:

• Konstrukcija: Kako dobro je motor skonskruiran, delno tudi samo robustnost
• Zmogljivost: V mislih sem imel predvsem kaj lahko od motorja pričakujemo od oddane moči glede na njegovo maso, ne samo pri mojih testiranjih.
• Hlajenje: Kako dobro motor odvaja toploto.
• »Dobrote«: Vpetje motorja, priključki, spreminjanje konfiguracije navitja, ipd.
• Cena: Manj motor stane večja je njegova ocena, ne glede na vse zgoraj omenjene kriterije.
• Upošteval sem tudi dobavljivost v naših trgovinah.
  

Regulatorje sem ocenil po naslednjih kriterijih:

• Zmogljivost: Tokovna zmogljivost glede na maso
• Regulacija: Zveznost in enakomernost regulacije
• Zagon: Kako dobro je regulator zagnal motorje
• »Dobrote«: Kaj je na regulatorju posebnega in kaj se lahko nastavi, avtomatski timing, ipd.
• Cena: Manj regulator stane večja je njegova ocena, ne glede na vse zgoraj omenjene kriterije.
• Upošteval sem tudi dobavljivost v naših trgovinah.
  

Vsekakor je zmagovalna kombinacija v smislu najboljšega nakupa Mega ACn 16/7/5 in regulator MGM TMM Compro 18e-3ph. Ker regulator ni več dobavljiv s strani proizvajalca, verjamem, da novejše izvedenke delujejo še bolje. Razveseljivo je to, da se kombinacija dobi v naših trgovinah po razumni ceni. Kdor gleda na zadnji tolarček se bo odločil za nakup motorja MP Jet, komur pa je všeč širok spekter uporabe (letala/čolni/avtomobili/helikopterji) pa kombinacijo Hacker/Schulze 11.20e. Čeprav je MP Jet je na testih izpadel nekoliko slabo, pa si upam, trditi, da bo povprečen modelar navajen na Speed z njegovimi lastnosti več kot prijetno presenečen.

Absolutni »high tech« bi bila kombinacija Lehner - BK Electronics Pico regulator z možnostjo nastavljanja parametrov regulatorja preko PCja.

Ostala ponudba na tržišču

Je namreč zelo pestra, tako motorjev kot regulatorjev.
Pri nas so dobavljivi tudi motorji češkega proizvajalca Model Motors, ki jih nisem testiral. Za testiranje bi se odločil konkretno za motorje Mini AC 1215/20 in 1215/16. Zanimivi za letalce so zunanje vrteči motorji, ki ne potrebujejo prenosa, saj jih odlikujejo visok navor, vendar dosegajo jasno mnogo nižje obrate.
Pri regulatorjih je tudi več alternativ. Velja opozoriti na starejše tipe regulatorjev Jeti, ki so imeli zelo slab software (za današnje čase) in so imeli dokaj močan timing (bolj primerni za zunanje vrteče motorje). Novi Advance Line so dosti boljši. Prav tako zanimivi so Hacker/Jeti regulatorji. Kot sem že v testu omenil, so bili za slabe rezultate obeh motorjev s segmentiranimi magneti “krivi” tudi regulatorji. Odgovor je seveda BK Electronilcsov Pico, ki ima software specializiran za efektivno komutiranje takih motorjev, kar bode v oči je predvsem cena. Mimo vsega se lahko dotaknem najlažjih komercialno dobavljivih pogonov, recimo ameriški motor Razor v kombinaciji z regulatorjem Castle Creations (CC) Phoenix 10 ali pa za high tech regulator nov “čudežni” škratek Schulze future 09.12e. Tak pogon tehta s kabli pod 40 g!

Kompleksnost malega “čudežnega” regulatorja Schulze future serija 09. Mere? 26 x 17 x 5 mm!

Čisto nekaj posebnega pa predstavlja izziv sam sestaviti svoj BK pogon. Ne smem pozabiti omeniti motorjev, ki jih lahko z nekaj spretnosti in znanja tudi sami naredimo! To so t.i. kit motorji , vsi zunanje vrteči. V tujini je več proizvajalcev, najbolj znani so LRK in Torcman. Seveda pa s tem še ni konec, ko gremo k vedno nižjim cenam in z modelarskega stališča vedno bolj zanimivim pogonom za prave modelarje eksperimentatorje... za smešno nizke denarje (potrebno le znanje in spretnost ter čas) se modelarji lotevajo predelav motorjev iz CD Rom pogonov, ki pri pogonih park/funflyjerjev prinašajo zelo dobre rezultate, v nekaterih primerih celo odlične (huvering na 1/3 moči ipd).

Drugi se lotevajo predelav Speed 280/400 na brezkrtačni pogon in to tudi zelo uspešno! Na internetu se tega najde ogromno, veliko povezav se da najti tudi v našem forumu.

Samoizgradnja je možna tudi pri regulatorju – to so t.i. Speedy BL regulatorji. Tu ni več omejitveni faktor vaša denarnica ampak ideje, spretnosti in nenazadnje tudi prosti čas.

Akumulatorji

Velja nameniti še nekaj besed o akumulatorjih za male BK pogonske sisteme. Najbrž je vsakomu jasno, da za brezkrtačni pogon potrebno imeti tudi zmogljive akumulatorje. Težki SC akuji (400 g) na 40 do 60 g motorčke in 10 do 20 g regulatorje ne pašejo popolnoma. Na pomoč so nam priskočili Kitajčki in sicer proizvajalec KAN, ki ponuja veliko zanimivih akumulatorjev. Največji hit so definitivno akumulatorji KAN 2/3 A 1050 (okoli 20 g), ki nadomeščajo akumulatorje SANYO N500 AR. Imajo tudi do 2 x večjo tokovno zmogljivost (do 30 A) in seveda 2 x višjo kapaciteto od enaki ali celo nižji ceni! Prav tako so še uporabni na zgornji meji Sanyjo 1700AUP (dobrih 30 g , do okoli 30 do 40 A) in 1950FAUP (39 g, brez problemov čez 40 A). Na spodnji meji (do 15 A) so izredno zanimivi 2/3 AA Kan 650 (13 g). Žal se jih še ne dobi v naših trgovinah. Mali BK pogon pa se v svoji pravi luči z akumulatorji litij polimer (LiPo). Razvoj teh akumulatorjev je v zadnjem času neverjeten in bo še trajal! Samo za zanimivost naj omenim akumulatorje proizvajalca Kokam z oznako 350 HD. Recimo za nadomestik 6 Sanyo N700AR teže 170 g uporabimo paketek 4 akumulatorjev po 2 vezana vzporedno, ki tehta borih 40 g, od sebe pa lahko da (POZOR!) kratkotrajno tudi 140 W! Cena ni pretirana, nizka pa ta trenutek ravno ni, dobavljivost v naših trgovinah pa spet ničelna. Zanimivih pa je jasno še veliko več kombinacij do kapacitet okoli 3 Ah. Časi vožnje/letenja so primerno dolgi, ni redkost tudi čez 1 uro, pri avtomobilih lahko tudi 2 uri in več!!!
Z napredkom tehnike konstrukcije motorjev, regulatorjev in akumulatorjev si obetamo vedno bolj pestre čase elektro modelarstva pri manjših modelih (no, kot da že dandanes ni tega ;). Seveda je za maksimalni izkoristek teh zmogljivosti potreben tudi ustrezen model, kar pa je še poseben izziv za prave modelarje konstruktorje.

Zelo vesel bi bil če bi mi sporočili kako vam je bil všeč članek in napisali utemeljene kritike. Nenazadnje pa bo moj cilj dosežen, če se boste iz tega kaj več naučili ali izvedeli.

Miha Holc