Portal Modelarji.com

Tega ti je pa parkelj ziher direkt iz pekla privlekel, se na daleč vidi, da je karboniziral.

Okrog vingletov sem mnenja, da pri tovrstnem modelu v vsakem primeru povzročajo več škode kot koristi.
Izračunaj za hec upor z in brez v teh treh primerih:
- klasični drsni let
- brisanec z Ca med 0,3 in 0,5
- kroženje na minimalki v stubu
Opazil boš, da se le v ozkem termičnem kroženju lahko najde za kako decimalko koristi, v vodoravnem letu in predvsem, ko hočeš zbežat iz abwinda, pa si na slabšem zaradi povečanega čelnega upora. Ob tem ne pozabi, da tudi z vingleti ne rešiš celotnega problema induciranega upora in maso vinlgetov daj na konec krila, ne le pod skupno maso (okretnost).

Prepričan sem, da je za modele najboljša rešitev stara dobra elipsa, za te počasneže pa niti te ni treba.

raktivec napisal/-a: Okrog vingletov sem mnenja, da pri tovrstnem modelu v vsakem primeru povzročajo več škode kot koristi.
Izračunaj za hec upor z in brez v teh treh primerih:
- klasični drsni let
- brisanec z Ca med 0,3 in 0,5
- kroženje na minimalki v stubu
Opazil boš, da se le v ozkem termičnem kroženju lahko najde za kako decimalko koristi, v vodoravnem letu in predvsem, ko hočeš zbežat iz abwinda, pa si na slabšem zaradi povečanega čelnega upora. Ob tem ne pozabi, da tudi z vingleti ne rešiš celotnega problema induciranega upora in maso vinlgetov daj na konec krila, ne le pod skupno maso (okretnost).

To drži, že na pravih letalih jim je težko dokazati učinkovitost, a prav čar te kategorije so neomejene možnosti eksperimentiranja brez omembe vrednih stroških... Praktične izkušnje kolegov iz Zaprešića so pozitivne, že od klasičnega HLG Trotterja naprej vse do današnje kategorije 400 in tudi rezultati jim gredo zelo v prid tako, da sem se tudi jaz odločil zaplavati v te vode. Pri vingletsih velja zelo natančno pristopiti k delu, jih pravilno dimenzionirati (obstajajo izračuni-določila ukrajinskih FF konstruktorjev) in upoštevati pravilne kote v obe smeri x in y.

Tudi moje izkušnje z lanskim modelčkom so pozitivne, torej po namestitvi wingletov je model "bolje" letel in pobiral male termike

Če je računsko "slabši" model, deluje vsaj placebo efekt to pa tudi nekaj šteje

Mogoče zaključki kril v tem primeru ne delujejo toliko v smeri zmanjševanja induciranega upora, ampak bolj kot dodatni smerni stabilizatorji, ki v ostrejšem zavoju preprečujejo zdrs modela v glisado. To naj bi sicer preprečevala polihedrala krila, ampak če ni optimalno narejena model v zavoju ne leti popolnoma koordinirano.

Ja, si me prehitel!
Namesto namestitve vingletov bi bilo boilje ugotovit zakaj leti model bolje z njimi kot brez njih in popravit napako v osnovni konstrukciji. Navadno je napaka v površini smernika in, če vingletsi sanirajo to napako, so zelo škodljivi. Zaradi majhnega navora do centra krila se namreč pretirano postavljajo "v veter" in korigirajo smer kot zračna zavora, ne pa smernik.

Na pravih letalih jim ni težko dokazat učinkovitosti. Bolj je hec v tem, kakšna je krilna obremenitev in kakšen vzgonski količnik letalo potrebuje za letenje. Večja sta, več imajo možnosti, da bodo koristni. Neko bojno letalo jih ne potrebuje, ker ima v bojnem režimu dovolj vzgona za majhen Ca, pri potniških reaktivcih pomagajo, a ne tako hudo, kot recimo pri turboprop transporterjih. Pri jadralnih letalih? Težko, da bi resnično koristili, pri športnih motorcih bi pa znalo priti v poštev.

Še moje skromno mnenje, ko ste že tako pikolovski pri pravilniku in upoštevate površino horizontalnega krmila k obremenitvi, dodajte zraven še vinglete, mimogrede, vsi izračuni jih vzamejo kot krilno površino.

Kar se pa koristnosti tiče pa lahko rečem, da je vse skupaj en šmorn. Po mojem je tako kot je Mcgyver napisal, placebo in nič drugega. Pri teh globinah in hitrostih ki so aktualne v dotični kategoriji se še Re ne da izračunat. Koristijo, da ampak samo v tistem najbolj idealnem delu letenja, t.j. od najmanjšega propadanja do največjega drsnega razmerja-teoretično. V GPS krogih smo veliko debatirali okoli teh vingletov in vsi bi jih najraje porezali vstran če nebi bilo pravil, ki nam jih zapovedujejo, seveda če jih ima tudi izvirnik. V glavnem temu bi jaz bolj rekel pimp my ride kot pa tuning

Če bi pa kdo rad experimentiral, začetni profil vingleta enak kot na koncu krila, globina v začetku vingleta 0,6xkonec krila, faktor oženja vingleta 0.6, profil na koncu nek super tanek simetričen profil ki deluje pri malih Re-jih, aka HT 08, po možnosti še stanjšan in seveda nobenega, NOBENEGA! zvitja.

matej rozman napisal/-a:Še moje skromno mnenje, ko ste že tako pikolovski pri pravilniku in upoštevate površino horizontalnega krmila k obremenitvi, dodajte zraven še vinglete, mimogrede, vsi izračuni jih vzamejo kot krilno površino.

Seveda tudi vinglete spadajo med tlorisno površino (projekcijo) krilnih površin. Glede na to, da je njihov kot 75 stopinj je ta tlorisna površina (projekcija) sicer bolj boga, ampak vsekakor jo je potrebno upoštevati tako, da pri masi 351gr. površina ne preseže ~29,1dm2

LangusJ napisal/-a:Mogoče zaključki kril v tem primeru ne delujejo toliko v smeri zmanjševanja induciranega upora, ampak bolj kot dodatni smerni stabilizatorji, ki v ostrejšem zavoju preprečujejo zdrs modela v glisado. To naj bi sicer preprečevala polihedrala krila, ampak če ni optimalno narejena model v zavoju ne leti popolnoma koordinirano.

Zadel si bistvo, k smerni nestabilnosti doda nekaj še V-rep kar se najlepše vidi v motornem delu leta, kjer je modele s križnim repom veliko lažje nadzorovati ostalih 90% imate popolnoma prav tj. estetika

Krilo je pripravljeno za prekrivanje in "šminkanje"...

ivica

nice

To bo prava "modna revija" 400 klase na prvi tekmi

V-rep tudi bo...

kič...

Lepo! koliko tehta višinec in koliko je njegova povrsina ce ni skrivnost?


lp Simon

modelarcina napisal/-a:Lepo! koliko tehta višinec in koliko je njegova povrsina ce ni skrivnost?


lp Simon

Maso ti sporočim, ko dobim vagico...Tlorisna projekcija ~2,9dm2

Uspelo mi je zvagati krilo in rep... ob takšni trdnosti je težko graditi lažje, no vsaj jaz ne zmorem

Zdravo Ivica/mene pa zanima izdelava tvojega visinca -

Fotodokumentacije nažalost nimam, je pa postopek popolnoma enak kot pri izdelavi repa iz balzovih letvic s to razliko, da na ploščo balze predhodno zlaminiram UD-karbon. Tako pripravljeno ploščo zatem narežem na letvice željenih širin in nadaljujem klasični (leseni) modelarski postopek na šablonski deski. Le tega je lepo opisal kolega Damir: http://www.flyfreak.net/samogradnja/bui ... dinica/30/

Krmilni del je pobrušen iz balzine ploščice v trikotnik na kateri je nato zlaminirana steklenka 25gr. pod kotom 45st.

Še malo...

Ivica morm tud jest tebi cestitat za dobro narejen model

lp

miha

A na Krtini pa ni letel ta lepotec?

PussyG napisal/-a:A na Krtini pa ni letel ta lepotec?

Nažalost, zaradi višje sile (pogreb) sem ostal ta vikend na tleh...

belovic napisal/-a:Sanjam namreč o ultralahkem "FAItlantisu" z razpetino ca. 4m in sicer po vzoru na Maxo, kajti ta oblika ala Supra (razen ušk) se mi zdi še najbolj primerna za gradnjo v pozitiv tehniki kril. Tudi design Maxinega trupa mi je blazno všeč, zato sem si skiciral nekaj podobnega in morebiti tudi kaj od tega zaživi do pomladi

Temelji za naslednji projekt 2014(15) light MAXAtlantis 3.8m...

Kakšen bo pa setup?