Objavljeno: 05 Sep 2011, 22:15
Jaz pa kar AGIP RACING 2T furam. Se mi zdi, da je avto precej bolj živahen s tem oljem.
http://www.agip-taka.si/images/RACING2Tbig.jpg
http://www.agip-taka.si/images/RACING2Tbig.jpg
tomy probi ipone ;D agip naj dela ole za bremze pa prenose....TommyBoy napisal/-a:Jaz pa kar AGIP RACING 2T furam. Se mi zdi, da je avto precej bolj živahen s tem oljem.
http://www.agip-taka.si/images/RACING2Tbig.jpg
Kratek izsek iz nekega mojega pisanja na to temo.…
Žal idealnega maziva ni, saj ima vsaka od uporabljenih snovi za mazanje svoje pozitivne in negativne učinke. Nekatere zasnove dvotaktnih motorjev so nekoliko bolj izpostavljene visokim temperaturam, na primer dizelski motorji, zato je v tem primeru nedvomno potrebna nekoliko liberalnejša uporaba ricinusovega olja, je pa res, da ima uporaba sintetično olje za posledico čistejši motor ter izpušni sistem, prav tako tudi manj obarvane izpušne pline.
Za nekoliko podrobneje razumevanje ricinusovega olja si bomo ogledali njegovo sestavo ter delovanje.
Običajni testi, ki se uporabljajo v petrokemični industriji za določanje lastnosti maziv, kot so test Falex, Timken ali Shellov test s štirimi kroglicami. Ti testi so v osnovi namenjeni ugotavljanju učinkovitosti maziv v pogojih, ki so značilni za delovanje menjalnikov, žal pa ne posnemajo delavnih pogojev v dvo-taktnih motorjih z notranjim izgorevanjem.
Za lažje razumevanje si bomo najprej ogledali, katere lastnosti mora imeti dobro mazivo v dvo-taktnem motorju.
- Lastnost vsake snovi, ki deluje kot dobro mazalno sredstvo je njena dovolj visoka polarnost, da omoči drsne površine.
- Poleg tega mora imeti zadostno odpornost na vrenje na vročih površinah motorja, poleg tega pa naj nebi izparevala pri povišanih temperaturah.
- Ne glede na to, da je drsnost dokaj težko izmeriti, pa imajo snovi, ki povečajo spolzkost, kemično gledano, sestavljene iz velikih molekul. Upoštevajoč to, je pod določenimi pogoji lahko tudi voda dobro mazivo.
Ricinusovo olje izpolnjuje zgoraj navedene zahteve, njegova posebnost pa je nekoliko nenavadna termična nestabilnost. Ravno ta lastnost je tista, ki naredi ricinusovo olje spodobno mazati motor tudi pri povišanih temperaturah, ko običajna sintetična maziva že prenehajo uspešno opravljati svojo nalogo.
Ricinusovo olje namreč sestavlja približno 87% trigliceridi ricinske kisline [ (CH3(CH2)5CH(OH)CH2CH=CH(CH2)7COO)3(OC)3H5 ],. Njena posebnost je dvojna vez na 9 mestu ter hidraksil na 11. S povečevanjem temperature, spojina izgubi eno molekulo vode, s čimer se olje prične »sušiti«.
Ricinusovo olje prične hitro polimerizirati s povečevanjem temperature. Pri tem prične tvoriti vedno »težja olja« bogata z estri, le ti pa pričnejo razpadati šele, ko temperatura doseže okoli 350°C. Pri povišanih temperaturah ricinusovo olje tvori velike molekulske strukture, kar pomeni, da s povečevanjem temperature le to postaja vedno boljše mazivo.
Končni stranski produkt tega procesa je snov, ki jo imenujemo »lak«. Ta stranski produkt je sicer v določenih situacijah sicer zaželen, kar bomo videli v nadaljevanju, po drugi strani pa maši nekatere dele motorja ter izpušnega sistema ter s tem zmanjšuje pretočnost v njih. Z dodajanjem nekaterih snovi, kot so na primer poliakani glikol (UCON ali MA731 - Union Carbide) je mogoče doseči boljše lastnosti, kot bi jih imela vsaka spojina za sebe in je ricinusovo olje tako mogoče do neke mere stabilizirati s pomočjo dodajanja majhnih količin vitamina E, vendar je potrebno biti pri tem dokaj previden, saj pri pretiravanju s stabiliziranjem ricinusovo olje več ne nudi dobre zaščite pri povišanih temperaturah kot poprej.
Ricinusovo olje ni topno v običajnih mineralnih ali sintetičnih oljih temelječih na nafti, vendar je to mogoče spremeniti s posebnim postopkom. Za več ur ga je potrebno segreti na približno 150°C, podobne učinke pa ima tudi hidrogenacija olja.
Prav tako ga je mogoče enostavno shranjevati pri sobnih temperaturi.
Ricinusovo olje ima tudi druge zanimive lastnsoti. Je visoko polarno in se dobro oprime kovinskih površin. Plamenišče je 229 °C, vnetišče pa pri približno 450°C. To je dokaj nenavadna lastnost, še posebej, če upoštevamo, da imajo poliglikoli plamenišče med 175 in 205 °C, vnetišče pa že pri približno 290 °C oziroma nekoliko više. Pri večini snovi je ta razlika zgolj okoli 10 °C ali nekoliko več.
Velika večina sintetičnih olj v izgorevalni komori izgori, če je mešanica nastavljena nekoliko prerevno. Pri ricinusovem olju to ni primer, saj se s povečevanjem temperature tvorijo vedno bolj zapleteni polimeri. Prav tako večina sintetičnih olj na stenah cilindra, ter lahko tudi nekaterih drugih delih motorja, vre že pri temperaturah, ki so nekoliko višje od njihovega plamenišča, to pa znatno zmanjšuje njihovo sposobnost mazati drsne površine.
Sintetična olja imajo še eno zanimivo lastnost. S povečevanjem temperature se prične proces razpadanja spojin na njihove sestavine. Tako le ta običajno razpadejo na etilne okside, komplekne alkohole ali kake druge snovi, ki niso najprimernejše za mazanje površin. Takšno stanje nastane zelo hitro, ko olje dosežena kritično temperatura. V primeru uporabe sintetičnih maziv pri nekoliko prerevni nastavitvi uplinjača tako mazivo v izgorevalni komori motorja izgori ali se upari, s tem pa se močno zmanjša podmazanost drsnih površin, kar dodatno poveča temperaturo motorja, to pa še dodatno poslabša mazanje in negativni cikel je sklenjen. V nasprotju s tem ricinusovo olje razpade tako, da se tvori nekakšen mehak lak in več različnih estrov, ki imajo še vedno sposobnost dobrega mazanja. Uporaba maziva z vsebnostjo obeh vrst maziv, tako poudari prednosti tako ene kot tudi druge vrste maziv torej dobro mazanje v vseh delavnih pogojih ter relativno čist pogosnki sklop.
…
Ni moje profesionalno področje, sem namreč družboslovec.Mr. S2k napisal/-a:...
Je to mogoče tvoja diplomska naloga?
...
.Mr. S2k napisal/-a:Zanima me zakaj mešate oziroma zakaj se priporoča 3-5% mešanica?!?
Zdravo!igli napisal/-a:če že gledas v to smer raje nabavi ipone olje: tole furamo v tekmovalnih skuterjih pa špila super pa še diši po jagodah
al pa tole, mal drazja zadeva ampak tudi seka:
Lp
Probaj pa boš videl. Recimo jaz za mini moto uporabljam motul 800. Edino motor boš moral vsakič znova nastavljat, drugo pa mislim, da ne morš nič zajebat.shqwarch napisal/-a:Če sem prav prebral Motul vsebuje estre tako kot tvoje olje. Sam bi poskusil s Agipom, ki ima dodatek ricinusa.
Ne vem, če bi primerjava sestavin lahko bila pomembna za končnega uporabnika, poleg tega je razkrivanje tovrstnih podatkov za izdelovalca zaradi zavarovanja lastnih interesov nesprejemljivo.…
Pri teh oljih morajo biti izpolnjevati naslednji pogoji. Morajo biti topna v bencinu, raztopljenost ne sme zmanjšati njihovega mazalnega učinka, viskoznost mora biti primerna glede na namen motorja, poleg tega pa je zaželeno, da olje v zadnji fazi v izgorevalni komori v celoti izgori in tako ne maže izpušnega sistema ter izgorevalne komore. Za dosego tega se oljem mešajo posebna proti dimna ter čistilna sredstva.
Za to tovrstne potrebe se uporabljajo rastlinska, mineralna, pol sintetična in sintetična olja.
Rastlinska olja: Uporabljajo se zelo redko.
Mineralna olja: Olja, ki so produkt rafiniranja surove nafte.
Pol sintetična olja: Olja, ki vsebujejo nekaj mineralnih in nekaj sintetičnih olj.
Sintetična olja: Olja, pri katerih nastajanju se uporablja poseben postopek sintetizacije molekul, ki omogoča, da so vse v olju prisotne popolnoma enotne, kar omogoča v primerjavi z klasičnimi mazivi pripravo mešanic, ki ustrezajo točno določenim zahtevam. Posledično so tovrstna maziva pri svoji vlogi nekoliko uspešnejša ter tako primerna za uporabo v najtežjih delavnih pogojih. Običajno je ednina negativna plat nekoliko višja cena.
Kot smo do ugotovili je za uspešnost mazanja motorja poznati pogoje v katerih motor deluje večino časa delovanja. Tako so motorji z veliko obrati in veliko specifično močjo običajno termično bolj obremenjeni, kar terja uporabo maziv, ki bodo pri ciljni temperaturi omogočala kar najboljše mazalne učinke.
V primeru uporabe olja namenjenega tekmovalnim motorjem v motorju, ki je bistveno manj obremenjen pomeni, da olje ne bo doseglo delovne temperature, posledično bo preveč viskozno in mazanje bo slabše od zaželenega. Poleg tega olje v takšnih delavnih pogojih v izgorevalnem prostoru ne bo izgorevalo, kar bo imelo za posledico prekomerno nalaganje mastnih ostankov v izpušnem loncu in tako sčasoma povzročilo dušenje delovanja motorja zaradi zoženih izpušnih kanalov.
Še za odtenek slabša je kombinacija, ko se v visoko obremenjenem motorju uporablja olje namenjeno za nizko obremenjene motorje. V tem primer postane zaradi visoke temperature olje premalo viskozno in posledično je mazanje drsnih delov zelo slabo, v ekstremnih primerih pa lahko pride do predčasnega izgorevanja olja, kar pomeni, da se motor v celoti preneha mazati.
…