Portal Modelarji.com

Najbolj zoprni del je bilo lepljenje kletke v trup. Najprej sem jo postavil na pravo mesto in zarisal njeno pravo lego. Z belim lepilom za les sem namazal vse stične površine in z blokom stiropora razprl trup. Ko lepilo sili iz vseh robov ven nimaš več občutka kje je prava lega, zato so mi edino od prej zarisane črte pomagale nacentrirat zadevo.
Z nekaj letvicami sem vse skupaj podprl, da se vsa stena lepo vleže na stranice trupa in sedaj čakamo ...

LP2R

Kolikšna pa je predvidena teža tega velikana?

zelo dober projekt ...sam sem tudi zaintereseran za KIT komplet...

kus napisal/-a:zelo dober projekt ...sam sem tudi zaintereseran za KIT komplet...

sva že dva

Ta teden sem sicer naredil par malenkosti na modelu, vendar bolj malo. Je treba tut firmo naprej pelat.
Sem se pa odločil za pogon modela. Kolebal sem med motorjem 2150 W in 3150 W. Zaradi lahkega nosu sem raje izbral večjo varianto: http://www.hobbycity.com/hobbycity/stor ... oduct=7710

Zdaj pa me zanima, ali ima kdo tak motor že doma in bi mi lahko podal razdalje med luknjami na pritrditvenem križu motorja. Teh dimenzij nikjer ne najdem na netu in pri čakanju na motor bi lahko že naredil pravi nosilec.

Pa še to. Motor sicer vsi pohvalijo vendar ima hibo, da so magneti zelo slabo vlepljeni. Vsi priporočajo dodatno lepljenje magnetov. Zanimajo me vaše izkušnje z lepljenjem in sicer s katerim lepilom lepiti. Nekateri to delajo s CA lepili (meni ne dišijo preveč). Raje bi špranje zalil z epoksi smolo, vendar me skrbi segrevanje motorja in s tem tudi mehčanje smole.

LP2R

CA lepila rada pokajo na trdi podlagi, še posebno ob vibracijah. Mogoče bi bil primeren epoksi za visoke temperature.

lp, Metod

Danes sem se vrgel na zadnje podvozje in mi ga je uspelo celo zlaminirat. Iz kartona sem odrezal dve šabloni s katerima sem odrezal stirodur v pravilno obliko. Površino, kjer sem laminiral sem oblepil s širokim lepilnim trakom in z alkoholnim flomastrom zarisal konturo podvozja.
Zaradi lažjega laminiranja sem kalup z dvostransko lepilnim trakom nalepil na desko in ga malo dvignil.

LP2R

Odločil sem se, da bo podvozje narejeno iz osnove steklenih vlaken, le zgornja in spodnja stran je ojačana s karbonsko tkanino.
Trakove sem narezal z okroglim rezilom. Dolžina posameznih trakov se na sredini krajša, da sem dobil nogo že v osnovi zlaminirano v konus. Mešal sem trakove tkanine, ki so tkane vzdolžno in diagonalno, da sem dobil tudi torzijsko močan podvozje. Zaradi bimetal efekta sem trakove polagal v enakem vrstnem redu proti sredini in nato spet navzven.
Na koncu sem preko laminata prevaljčkal tudi trak pvc folije, da bo površina brez slepic.

LP2R

Ostalo mi je še malo časa, da sem pod višinski stabilizator vlepil še kos oblike trupa. To se mora dobro posušiti, da se kasneje lahko naredijo luknje za pritrdilne vijake.

LP2R

Zadnje dni se je malo naredilo na modelu, vzrok je posodobitev strojnega parka, ki mi je vzela par dni, pa še kakšnega bo. Ampak, tudi to je veselje, da bo končno v delavnici en profesionalni krematorij.

Sicer pa par malenkosti je pa le nastalo.
Malo sem doteral vrh smernega stabilizatorja. Na začetklu je bila ideja ta detajl narediti čisto drugače, vendar sem malo improviziral in nekaj je le nastalo.

LP2R

Danes pa je bil dan za elektroniko.
Ker sem na modelu pripravil že skoraj vse za pravo razsvetljavo, ideja o elektroniki pa je bila šele v glavi, sem danes le uresničil svojo idejo.
Želel sem uporabiti čim manj materiala pa še to tistega, ki se mi valja po predalih. Seveda pa mora biti elektronika dovolj stabilna da med letom ne bo motenj. Sicer je zasnova dokaj enostavna in ni rezultat neke visoke moderne elektronike, dela pa odlično. Uporabil sem kar 3 integrirana vezja, ki so poceni in lahko dostopna, okoli njih pa je zelo malo materiala.
Vezje sestavljajo trije sklopi vezani v celoto.
Prvi sklop je namenjen za vklapljanje vezja preko RV postaje - vezje se namreč priključi samo na sprejemnik. Drigi del je navadni oscilator, ki krmili desetiški števec v tretjem delu. Izhodi so vezani tako, da najprej ledica na levem krilu 2x pobliska, nato pa še na desnem krilu 2x. Sledi mala pavza, med katero se prižge repna lučka. Nato pa se ves postopek ponovi. Med delovanjem pa je vklopljen tudi sklop za vklop nosne pozicijske luči. Vsi štirje izhodi so narejeni tako, da je moč na vsak izhod vezati 10 visokosvetilnih LED diod, seveda s predpostavko, da ima vsaka LEDica 100 ohmski upor.

Najprej sem celo idejo sicer prelil na papir, nato pa je sledilo preskusno vezje, ki je bolj podobno skupku žic in elementov. Zadeva je sicer vsa v zraku, vendar mi je dala dobro osnovo za testiranje različnih sklopov in določanje vrednosti elementov. S standardnimi vrednostmi elementov sem želel doseči vklop vezja čim bližje srednji vrednosti signala za servo (nevtralna lega). RC člen v oscilatorju pa je dobil vrednosti, da so po mojem občutku LED diode nekako v realnem času utripale.

Sledilo je risanje in jedkanje ploščice in lotanje elementov. Delalo je s prve.

LP2R

Je projekt še "živ" ... ali je mogoče že končan in ni dokumentiran?

Projekt je še živ, vendar malo v mirovanju. Nekoliko sem posodobil strojni park in mi je to vzelo nekaj časa. Trenutno pa je treba nahranit firmo, pol pa spet začnemo malo z modelarjenjem.
Vsakič, ko grem mimo modela razmišljam o detajlih in rešitvah za dograditev. Ko bo čas, bo delo tako lažje in hitreje steklo.
Sicer pa je prispel ves setup za pogon. Bo res treba kmalu malo porinit zadevo naprej.

LP2R

Tale pavza je bila pa že skoraj nevarna, da projekt obleži nekje v kotu. Na srečo se je aprilsko vreme raztegnilo v maj in počasi sem se spet lotil projekta naprej.
Deli iz stiropora so bili zrezani že prej. Treba pa je bilo razmisliti okoli ojačitev motorja. Pravzaprav je bil kar trd oreh vse skupaj dobro povezati skupaj. Vsa šara se namreč nahaja v prednjem delu trupa: motor, regulator, akumulatorji, prednje podvozje s pogonom, pokrov. Poleg tega pa je bilo treba narediti zadevo tako, da se kasneje lahko vse skupaj čim bolj enostavno predela za močnejši motor. Največ težav mi je delal dostop do servomotorja prednjega kolesa in pogona, vendar sem zadevo zelo enostavno rešil. Komplet kanal za akumulatorje, ki predstavlja tudi nosilec motorja in regulatorja, se enostavno odstrani in tako lahko enostavno premikam razdaljo motorja.
No deli so se zrezali na laserju in nalegajo kot lego kocke.

LP2R

Po grobi sestavi delov, da sem se prepričal ali je vse tako kot mora biti, je sledilo končno leplenje. Med rebra sem lepil segmente iz stiropora in tako dobil togo, lahko konstrukcijo in že tudi končno obliko.
Najprej se je zalepil del med dvema rebroma. Zgornje rebro je močnejše zaradi prednjega kolesa in nosi tudi celoten pogon.

LP2R

Naredil sem odprtine za hlajenje motorja in za prednje podvozje. Do nosa je za enkrat le oblika iz stiropora, kasneje pa pridejo še ležišča za pokrov.

LP2R

Pa smo zidali naprej - živel 1. maj
Na nosu sem zalepil okvir pokrova in naredil korito za akumulatorje in obenem nosilec motorja. Zadeva je kar močna. Uporabil sem kar brezovo vezano ploščo 4 mm.

LP2R

Ko se je lepilo za silo posušilo sem naredil še pokrov. Tudi pokrov ima lesen obod, tako da nalega na trup les na les. Za pravilno pozicijo sem naredil štiri lesene čepke in vlepil 4 magnete. Ker so magneti premočni, bom na pokrov raje postružil železne vložke. Magnet na magnet je kar premočan.

LP2R

Neučakan sem pustil zadevo le toliko, da je lepilo zakrknilo in gremo dalje. Celoten nos sem zalepil na trup in od znotraj dodal ojačitve, ki še dodatno ojačujejo spoj med nosom in trupom. Pokrov se je lepo snel iz ležišča, sedaj pa se mora res dobro vse skupaj posušiti.

LP2R

Nos je sicer fiksiran, vendar še ni suh. Ampak okoli podvozja pa ja lahko naredim še kaj, da prosti čas ne bo kar tako zbežal mimo.
Zadnje podvozje sem dokončno privijačil na svoje mesto. Nekam čudno je visoko, vendar nimam kaj, če ne želim, da se elisa vrti pod nivojem piste. Prednje podvozje pa bo treba malo podaljšat. Za enkrat sem nanj nataknil kar preveliko kolo. V resnici bo prednje kolo za malenkost manjše kot zadnja dva. Tudi smerni stabilizator je fiksiran le z lepilnim trakom, tako za orientacijo. Tega bom dokončno zalepil takrat, ko bo celoten trup lepo zbrušen.

LP2R

Dobr ti tole čaraš,sam da nebo potem ko bo končan obstal spet nekje v kotu kot extra in dekič ...

Tole mora letos čim prej v luft.
Za Extro sem dolgo čakal izpuh, zato je obstala na polici, pri Dekiču pa me morijo opornice, ker ni nikjer pripravljeno za konkretno pritrditev in se bojim, da bo treba odpret krila.
Za Cessno je pa že ves setup nabavljen. Edina stvar, ki mi še manjka je vodna barva, ampak to je še najmanjši problem. Lovim minute prostega časa, saj je zopet na vidiku gužva v firmi, zato jih je treba plodno izkoristiti.

LP2R

Ja verjetno boš kar moral odpreti krila na dekotu če nimaš označeno,tud sam sem na citi moral odpreti in narest nosilce ter vlimal vgrezne matice za pritrditev

Danes se je gradnja zopet nadaljevala.
Celo popoldne sem porabil, da sem obrusil celoten trup. Kar je vidnih reber iz vezane plošče je bil zopet edini način zaščita stiropora s selotejpom in nato ročno brušenje. Zadeva gre zelo počasi, saj je treba za vsak gib paziti, da je deščica z brusnim papirjem v pravi legi. Selotejp je bilo treba kar nekajkrat zamenjat, da se je dosegel željeni rezultat.
Stike delov stiropora med seboj, kjer je bilo treba zbrusiti ukrivljen prehod, pa sem najenostavneje naredil z vibracijsko brusilko miško. Rahli potegi v pravi smeri odlično brusijo in ne trgajo stiropora. Je pa treba biti pri tem prekleto previden, da tele izolacije ne pobrusiš preveč.
Ker sem brušenje delal v drugi delavnici, ki je namenjena prav za taka svinska dela, žal ni nastala nobena fotografija.

LP2R

Počasi se projekt približuje k fazi barvanja. Naredil sem nekaj malenkosti na modelu. Dokončno sem zalepil smerni stabilizator in naredil ležišče za prednji pozicijski reflektor pod nosom trupa. Uporabil bom kar prednji del žepne LED svetilke, ki ima 9 visokosvetilnih LED diod.
Naročil sem prednje kolo in nekaj različnih elis, da bomo s poskusi določili najboljšo.
Celoten model sem zunaj sestavil in določil pravo lego krila. Z vrvicami od repa do zaključka kril sem določil pravokotnost na trup in označil luknje za pritrditev krila. Prav zadovoljen sem z rezultatom, saj so se luknje lepo poklapale na sredino nosilcev v trupu, kjer bodo prišle vgreznjene matice.

Presenetila me je velikost modela, ko je enkrat sestavljen na prostem. V delavnici je vedno stiska s prostorom, ko je težko manevrirati okoli modela, zunaj pa sploh ne izpade neka velika zverina. Sam trup deluje dokaj majhno, ko pa na svoje mesto položiš krila, pa nekako le dobi svojo velikost. 250 cm razpona sploh ni veliko.

LP2R