Da na malih elektro gnanih, kot pero lahkih akrobatskih modelih, večinoma izdelanih iz deprona, žiroskopa skorajda ni kam dati, da nebi to prav bodlo v oči, oz. da se pri teži nebi preveč poznalo, je jasno vsem.
Kaj pa pri večjih modelih
napaka oz. izguba nadzora ima tam precej, če drugega ne dražje posledice, letenje takega manevra, pa je tudi dejansko izjemno zahtevno. Razen tega, da moramo z repnimi komandami loviti vertikalo, kot bi na prstu balansirali leseno palico, je problem še moment motorja, ki nam suče model, da ga moramo z eleroni zadrževati v položaju, vrh tega pa je treba še ravno prav dozirati plin, da model ne uhaja gor, ali da ne pade dol. Potreba po doziranju plina, se z povečevanjem ali zmanjševanjem repnih komand zelo spreminja, s tem pa tudi moment motorja in potreba po doziranju eleronov, pa še turbolentno ozračje pri tleh, z drugimi besedami, prava zmešnjava 
Torej če, katere komande, je najbolj koristno podpreti z žiroskopi
Odgovor je preprostejši (ali pa tudi ne) kot se zdi, kajti z zelo redkimi izjemami je vsa umetnost v izurjenih rokah modelarja
"Saj ni tako težko, tip ima vgrajene tri žiroskope, če pozorno gledaš rep, vidiš kako vibrirajo repne komande, ko jih žiroskop popravlja"
Tak zmoten komentar enega od izkušenih modelarjev, sem slišal pred časom. Dejansko, vibriranje repnih komand povzroča turbolentni zrak izza propelerja in tako nihanje, z žiroskopi nima nobene veze
Bral sem, da so pred kar nekaj časa nekateri ameriški piloti uporabljali to pomoč, vendar so s časom to opustili.
Simulatorji in zmogljivi mali elektro gnani modeli, nam danes omogočajo trening v neomejenih količinah, ustrezni večji modeli so samo večji, težji, dražji in bolj stabilni
