Lp!
Zanima me, kakšno geometrijo krila in profil izbrati za leteče krilo (jadralna varianta), ki bi bilo primerno za pobočno letenje.
Leteče krilo
Moderatorji: Pisaneli, Zaunkönig
Gradbeni materijal je stiropor (čim lažji) selotejp in malo balseModel na sliki tehta 175g obvezno moraš uporabljat res mini komponente
Leti pa zelo dobro vendar je blazno občutljiv na vsako komando
narejen je bil po sliki in mislim da sem ga naredil pretankega ravno v delu je nov in ko ga sprobam bo možno dobit načrt
Pobočno letenje je zelo širok pojem za to moraš konkretneje povedat kaj pričakuješ od krila . Vedno se da kaj najti po zaprašenih kotih delavnice
Na pobočju še nisem letel, razen ob šibkih pogojih z HLGjem, tako da sem okusil kaj je to.
Torej želel bi imeti model, s katerim bi recimo lahko šel letet na pobočje ob zmernem vetru. Rad bi malo spoznal ta tip jadranja.
Zgleda da sem imel popolnoma napačno predstavo. Mislil sem namreč, da mora biti model težek kakih 500g+ in precej prodoren.
A lahko malo opišeš te zadeve, torej leteča krila in pobočja.
Kako občutljivi so mikro servomehanizmi? A lahko podaš kak primer, kaj uporabiti?
S tvojega prejšnega posta sem razbral, da sem kar precej v temi. Me lahko malo razsvetliš?
Hvala za odgovor,
lp, grega
Torej želel bi imeti model, s katerim bi recimo lahko šel letet na pobočje ob zmernem vetru. Rad bi malo spoznal ta tip jadranja.
Zgleda da sem imel popolnoma napačno predstavo. Mislil sem namreč, da mora biti model težek kakih 500g+ in precej prodoren.
A lahko malo opišeš te zadeve, torej leteča krila in pobočja.
Kako občutljivi so mikro servomehanizmi? A lahko podaš kak primer, kaj uporabiti?
S tvojega prejšnega posta sem razbral, da sem kar precej v temi. Me lahko malo razsvetliš?
Hvala za odgovor,
lp, grega
Grega ni tako črno ali belo zadeva je kompleksnejšaNa hribu se da letet z čimerkoli samo ne vedno
Veliko je odvisno od pogojev in hriba (oblike) samega
Se pa da letet v istih pogojih z 300 g modelčkom ali par kilskim modelom jasno da se bosta modela razlikovala po možnostih in početju v zraku ni pa problem. Pogosto se celo dogaja da so skupaj v zraku male lahke zezalice in velike makete in razni športni modeli vsak pač leti po lastnih zmožnostih.
Krilo ki si ga našel na ŠTORKLJI je BOOMER vsaj mislil sem da je to pa sem kasneje ugotovil ,da sem vzel pretanek profil. Model je zaradi tega nekaj hitrejši in malo živčnejši leti pa zelo dobro celo prijatelji, ki sem jim ga dal za letet delijo moje mnenje.
Včasih najdem kako stran kot je tale si ogledam kak filemček (priporoćam desnega) in se mi zazdi, da pa to rabim
od tu dalje je navadno kak dan ali dva pa se zadevica že pelje. Tako je nastal tudi "boomer"Ko sem naredil nekaj poizkusnih SAL metov sem videll, da se bo z tem krilom dalo na hribu lepo letet in sem ga obdržal in res leti ko je skoraj nula, da se ga pa peljat tudi v močnem vetru, če pa ga obtežiš v težišču pa celo v zelo močnem vetru jasno, da pa je to še vedno lahka reč in ti ga ob kaki neumni reakciji na komandi odpihne kot papirček
V prvem navalu navdušenja sem takoj odrezal tudi "debelejšo" inačico vendar ta še ni ugledala luč sveta. Nekega deževnega
dne bom tudi to izgotovil. Bom poročal kako se obnese.lp
- Priponke
-
- Ni ga čez takole letenje
- IMG_5549.jpg (46.75 KiB) Pogledano 9433 krat
Arrow ni sposoben SAL meta.grega napisal/-a:Samo nekaj še me zanima:
- kaj če bi na model Arrow namestil smerni stabilizator na sredino krila. A bi bil zmožen SAL meta?
- kakšne pogoje naj izberem za letenje Arrowa, izdelanega iz stirodurja? Mase ne vem, je pa mal več.
Recimo Strmca, Štatenberg, Jakob ...
Smerni stabilizator na sredini krila (v osi "trupa") se na krilih s puščico (nazaj zategnjenimi krili) ne obnese. Razen v primeru, da bi smernik postavil na nosilec (karbonska cevka ali podobno) in ga pomaknil precej nazaj.
Mitja
Zelo pomembno pri zapuscanju modela iz roke, je, da odleti tangentno na rotacijo. To mu zagotovi, da obe polovici krila letita skozi zrak z enako hitrostjo. Ce imata obe polovici krila enako zacetno hitrost, potem delujeta enako in ni tendence prevracanja krila ali kakega drugega cudnega letenja takoj ko ga izpustimo. Za male razlike kota osi modela in smeri leta pa poskrbi smerni stabilizator. Bolj kot je dalec zadaj za teziscem, bolj je efikasen.
Jaz sem poizkusil SAL (DLG) z Zagikillerjem, pa mi je le poredko uspelo. 2-3x od 10 metov
Vecinoma mi je potem ko sem ga izpustil iz roke opletal kot da hoce narediti tono, ncasih pa je odletel kot bumerang in nahitro izgubil vso hitrost in padel na tla.
Mislim da je Boomer bolje zasnovan za SAL tehniko metanja. Vsaj po ogledu filmov z neta in pogovori z Gajverjem sem tega mnenja.
LP Mitja
Jaz sem poizkusil SAL (DLG) z Zagikillerjem, pa mi je le poredko uspelo. 2-3x od 10 metov
Vecinoma mi je potem ko sem ga izpustil iz roke opletal kot da hoce narediti tono, ncasih pa je odletel kot bumerang in nahitro izgubil vso hitrost in padel na tla.
Mislim da je Boomer bolje zasnovan za SAL tehniko metanja. Vsaj po ogledu filmov z neta in pogovori z Gajverjem sem tega mnenja.
LP Mitja
SAL tehnika metanja pri letečih krilih je nekoliko problematična in se jo je potrebno naučit na žalost s probavanjem kajti model se zvrača po dveh oseh (tudi loping)
Na začetku sem imel težave ker sem ga hotel metati kot boomerang torej samo zamah roke pa se ni izšlo. Modelu sem namreč pri metu vedno dodal ali odvzel "upadni kot" in po tem je silil ali gor ali celo dol in bil sila nemiren
Da pa se metat brez veliko težav in sicer tako da krilo med prsti ne držim pre močno in se pred metom zavrtim za 360 stopinj s čemer se po moje že med vrtenjem krilo postavi v nek "nevtralni kot" ki je očitno primeren ze tako hitrost in tako so tudi "višine" leta bistveno bolj humane
Kar se pa tiče smernega stabilizatorja bi pa rekel da ima Mitja kar prav namreč Peroo ima nekaj večji smernik in se mu lepše odpelje iz roke kot moj a to ni blem zamenjati ker je "montažno! " nameščen smernik
Na začetku sem imel težave ker sem ga hotel metati kot boomerang torej samo zamah roke pa se ni izšlo. Modelu sem namreč pri metu vedno dodal ali odvzel "upadni kot" in po tem je silil ali gor ali celo dol in bil sila nemiren
Da pa se metat brez veliko težav in sicer tako da krilo med prsti ne držim pre močno in se pred metom zavrtim za 360 stopinj s čemer se po moje že med vrtenjem krilo postavi v nek "nevtralni kot" ki je očitno primeren ze tako hitrost in tako so tudi "višine" leta bistveno bolj humane
Kar se pa tiče smernega stabilizatorja bi pa rekel da ima Mitja kar prav namreč Peroo ima nekaj večji smernik in se mu lepše odpelje iz roke kot moj a to ni blem zamenjati ker je "montažno! " nameščen smernik
Torej če sem prav povezal vse te stvari, bi lahko rekli, da je najbolj efektiven velik, čimbolj nazaj pomaknjen smerni stabilizator, saj pri SAL metu, kjer pri rotaciji "letalna naprava" opleta v vse možne smeri, skuša čim bolj nevtralizirati opletanje okrog osi ki predira krilo "iz ptičje perspektive", in s tem zagotovi približno enaki hitrosti na obeh straneh krila, kar je pogoj za uspešen vzlet?? Logično
Kaj pa če gledamo v tej smeri:
Kar se tiče navorov, bi bil torej najbolj efektiven visok in ozek (profit masa) smerni stabilizator, pomaknjen čimbolj nazaj. Ta bi recimo zagotovil optimalno stabilizacijo pri vzletu. Prinesel bi pa tudi dodatno upornost, zaradi večje čelne ploskve. Če pa želimo doseči manjšo upornost, mora biti stabilizator podolgovat in nizek, ampak mora imeti ravno zaradi navorov (krajša ročica) večjo površino (večja masa).
Glede na to, da pa so mase stabilizatorjev zanemarljivo majhne ... npr <5g (balsa), in bi bil prirastek mase zanemarljivo majhen, bi se po tem takem bolj splačalo delati nižje in bolj podolgovate stabilizatorje, sicer malo večje in težje, ki bi predstavljali manj upora - manjša čelna ploskev, zreducirana tudi na polovico.
??
Ravno nekaj takšnega sem enkrat videl pri enem Slovenskem modelarju, ravno pri avionih za SAL štart. En rep je imel visok in ozek, na drugem avionu pa nizek in bolj podolgovat.
Se dajo te stvari povezati, al je brca v temo?
Kaj pa če gledamo v tej smeri:
Kar se tiče navorov, bi bil torej najbolj efektiven visok in ozek (profit masa) smerni stabilizator, pomaknjen čimbolj nazaj. Ta bi recimo zagotovil optimalno stabilizacijo pri vzletu. Prinesel bi pa tudi dodatno upornost, zaradi večje čelne ploskve. Če pa želimo doseči manjšo upornost, mora biti stabilizator podolgovat in nizek, ampak mora imeti ravno zaradi navorov (krajša ročica) večjo površino (večja masa).
Glede na to, da pa so mase stabilizatorjev zanemarljivo majhne ... npr <5g (balsa), in bi bil prirastek mase zanemarljivo majhen, bi se po tem takem bolj splačalo delati nižje in bolj podolgovate stabilizatorje, sicer malo večje in težje, ki bi predstavljali manj upora - manjša čelna ploskev, zreducirana tudi na polovico.
??
Ravno nekaj takšnega sem enkrat videl pri enem Slovenskem modelarju, ravno pri avionih za SAL štart. En rep je imel visok in ozek, na drugem avionu pa nizek in bolj podolgovat.
Se dajo te stvari povezati, al je brca v temo?
Dopoldne bodo pihali šibki vetrovi spremenljive smeri, popoldne jugozahodnik s hitrostjo od 4 do 8 vozlov.
Pa bom res mogoče jutri kaj letel.
4 - 8 vozlov = 8 - 16 km/h ??
Če to drži, bom vzel zraven tudi dodatne uteži.
Grem pa na Štatenberg, če gre še kdo se lahka kaj dobimo ...
Pa bom res mogoče jutri kaj letel.
4 - 8 vozlov = 8 - 16 km/h ??
Če to drži, bom vzel zraven tudi dodatne uteži.
Grem pa na Štatenberg, če gre še kdo se lahka kaj dobimo ...
- Priponke
-
- P1010142.JPG (74.19 KiB) Pogledano 7566 krat
Takole je to zgledalo danes. Pogoji so bili sicer bolj slabi, sem pa se vseeno kar naletel.
Motilo me je le pretežko krilo, tako da bo naslednje zagotovo iz stiroporja.
Pa še slikce za tiste, ki niste bili na tem pobočju:
Motilo me je le pretežko krilo, tako da bo naslednje zagotovo iz stiroporja.
Pa še slikce za tiste, ki niste bili na tem pobočju:
- Priponke
-
- P1010145.JPG (83.52 KiB) Pogledano 7522 krat
-
- P1010144.JPG (84.41 KiB) Pogledano 7522 krat
-
- P1010143.JPG (84.67 KiB) Pogledano 7522 krat
Sexy "pločnik" za letat takega bi bilo treba met kar doma ali okoli bajte Debata o BOOMERJU ja prestavljena
Tale izjava gre pa direkt v moj dnevnik modelarstva.MC GAYVER napisal/-a:
Debata o BOOMERJU ja prestavljena
Bravo
