Dynamic / Tracer F3F/F3B

[huligan]

Pred približno enim letom sem pri Sebastjanu Hajnšku kupoval explorerja, v kotu mu je stal tudi dynamic, ko sem si avion na hitro ogledal, je šel brez pomislekov tudi le ta z menoj domov.
Dynamic je F3B/F3F model iz asortimana bolgarskega proizvajalca NAN models. Model je odličen za rekreativno letenje, dober RC pilot pa bi z njim verjetno dosegel tudi kakšen vrhunski rezultat.
Model je v celoti izdelain v kalupih, krila iz dveh delov so iz karbona, trup je kombinacija karbon/kevlar, dvodelni V-rep pa je iz steklene tkanine. Krila so na trup pritrjena z močnim nosilcem iz ogljikovih vlaken.
Razpon kril je 3020mm, dolžina je 1520mm, teža mojega aviona z vso opremo je 2620 gramov, imam pa tud dve dodatni uteži z maso 660g, ki prideta v za to namenjen prostor v krilih, površina kril pa je 60dm2.
Model ima zelo velike krmilne površine in je zaradi tega zelo odziven (za izkušenega pilota) za neizkušene pa bi bil bolj primeren izraz 'živčen'.
Prve testne lete sem naredil s pomočjo vitle, ker sem bil bolj vajen lahkih in razmeroma počasnih F3J modelov, sem rabil nekaj štartov , da sm se ga privadil. Po nekaj poskusih se je dalo naleteti tudi 10min. Kasneje sem z njim letel samo še na pobočjih.
Avion se odlično obnese tudi v blagem dviganju, je precej hiter, v ostrih zavojih zelo malo izgublja višine, skratka odličen pobočni jadralec.

[huligan]

Več informacij o samem avionu, ceni in kako priti do njega pa lahko dobite pr slovenskem zastopniku za NAN models Primožu Rižnerju.

[huligan]

Še nekaj slikik akcije in link do enega filmčka prav tako verjetno zadovljnega lastnika dynamica.
http://www.youtube.com/watch?v=sy0tD7zUKAo

[Matjaž_Černivc]

Pozdrav,

Mogoče letos končno pride leto, ko si privoščim en sodoben f3x model...malo gledam RC-groups pa sem prišel mimo Tracerja...

Pa me zanima kako je z kotom višinjskega stabilizatorja?

na tujih forumih so zgruntali, da je ta 1°+, kar naj mu nebi ustrezalo?

lp

[kos]

eh, s temi koti so dve razlicne doktrine:

amerikanci bi vedno vse kote imeli v nulo
evropejci bi pa imeli kot..

[huligan]

Koliko je kot višinskega ne vem in tudi ne vem ali avionu to ustreza ali ne, vem pa da avion ustreza meni, leti odlično, če se kdaj srečamo na Jamniku, boš lahko videl.

[muha]

amerikanci bi vedno vse kote imeli v nulo

To je čisto res! Imajo čisto neko svojo filozofijo glede tega. Samo moraš upoštevati tudi, kateri je to pisal, pa v kakšnih pogojih leti!
Če bi večina američanov letela na pobočju termično (kot se precej leti v evropi), bi zelo pogrešali vpadni kot....

Mislim da za tak denar težko dobiš kaj boljšega...

[Pisaneli]

amerikanci bi vedno vse kote imeli v nulo

To je čisto res! Imajo čisto neko svojo filozofijo glede tega. Samo moraš upoštevati tudi, kateri je to pisal, pa v kakšnih pogojih leti!
Če bi večina američanov letela na pobočju termično (kot se precej leti v evropi), bi zelo pogrešali vpadni kot....

Mislim da za tak denar težko dobiš kaj boljšega...

Paul Naton leti na ravnini in na padini in v svojih tutorialih svetuje nastavitev vpadnih kotov nula-nula. Celo kritiziral je evropske modele, da so pri vseh modelih vpadni koti zunaj.
Američani letijo tak da vedno vlečejo model gor.

[kos]

kako pa je pri pravih letalih? Cesna, Airbus.. ipd? ne verjamem, da je nula-nula..

[Krist]

Kolega ima vedno tako natrimane modele, da silijo dol. Nekaj najhujšega za letenje, ko moraš nase vlečt, da leti model sploh naravnost ...
Vsak profil ima nek idealen kot, vsaj pri Compufoilu 3D mi ga pokaže. Edino drellinih profilov ne mara, tako da sem tam moral improvizirat.

Sej če pogledaš super cuba, ima višino vpeto tako, da se da nastavljat kot. Pa tudi jadrilice imajo kote na višini in krilih.

[matej rozman]

Vsak profil ima nek idealen kot....

Točno tako, oziroma moramo na ta kot gledati, ko konstruiramo model ali pravo letalo če hočete, in pri tem imeti v mislih kaj od modela želimo.

Čisto po kmečko; vsakemu profilu se z večanjem vpadnega kota veča CL (količnik vzgona). Torej, naša naloga je, da poiščemo kot glede na količnik CL, ki ga model za določen namen najbolj potrebuje. To bi bilo pri npr. F3J modelih okoli 0,7. Idealen kot nato poiščemo iz polare željenega profila in ga nato nastavimo na model...po kmečko povedano torej pri generičnem HN 354, podobnem kot je na dotičnem modelu bi CL pri 0 stopinjah znašal 0,1 kar je pa občutno premalo, da bo model letel brez večjega trimanja pri recimo 10m/s hitrosti. Seveda pa pozornost velja tudi pri natavitvi kota na trup, da nam ta ne predstavlja nepotrebnega upora.

Moje mnenje, 0 stopinj ja, če to pokažejo izračuni za model ki ga delamo, kar pa v konkretnem primeru zagotovo ne velja.

[raktivec]

Za modele, ki naj bi pokrivali cel spekter hitrosti od počasnega kroženja do divjanja na padini je najboljša izbira pendel rep.
Za počasno letenje daš težišče ravno prav naprej in dobiš ustrezen vpadni kot, saj rep dviguje krilo.
Za hitro letenje daš težišče nazaj, vtakneš v model ustrezno maso uteži in pičiš. Zaradi težišča malce nazaj se vpadni kot krila zmanjša in...

Elipsa 1 ima recimo za termično kroženje težišče na 88 mm, za hitro divjanje pa na 90 mm merjeno od prednjega roba krila. Ta 2 mm morda izgledata marginalno, a še kako vplivata na let modela.



Sicer pa kot pravi Matej:
Vsak model ima svoj optimalni vpadni kot, profil je le ena od postavk.

[Ultralajt]

Kadar so koti zelo majhni, nam "merjenja" z običajnimi pripomočki prinesejo napako katere velikost in vpliv je odvisen od vrste modela in profila.
Lahko je zadeva povsem "nedolžna", lahko pa govorimo o EWDju, katere vrednost je v resnici čisto drugačna, kot jo je pokazala meritev.

Glejte spodnjo skico kot pomoč k mojem tekstu:
Detajl na vpadnem delu profila kaže, kaj "meri" zajeda v priprav (rdeča "tetiva") in kaj je dejanska tetiva profila(modra črta). Razlika med njima je napaka v meritvi.

Kadar se gre za desetinke stopinje, ta napaka prinese kar dosti..skladno z debelino profila in njegovo ukrivljenostjo. Le pri simetričnih profilih te napake ni.

LP Mitja

[Ultralajt]

Velikokrat pozabljamo, da je pomemben tudi konstrukcijski vpadni kot krila. To je kot tetive krila glede na neko referenčno linijo na trupu (recimo srednjica ki gre po sredini repnega konusa).

Če je konstrukcijski kot "sfaljen", je videti, da modelu med letom rep visi nazaj, ko še niti ne leti počasi, ali pa je že pri normalni hitrosti letenja trup že preveč napičen na nos. (podoben efekt ali videz daje tudi napačen kot repa napram krilu in/ali napačna lega težišča...)

Konstrukcijski kot krila naj bi bil optimalen takrat, ko model v območju normalnih režimov letenja, torej pri hitrostih, kjer naj se najbolje izkaže, trup leži glede na krilo (konstrukcijski kot) tako, da daje zračnemu toku čim manj upora.

Pri pravih letalih je seveda še dodatna "komplikacija" konstrukcijskega kota, kjer lokacija repnega in glavnega podvozja "diktira" fiksni vzletni ali pristajalni vpadni kot krilu.... da ne govorimo še o vplivu flapov in flaperonov.

Aja, pa še to! Pravo merjenje in pravi podatek o EWDju je pravzaprav razlika vpadnega kota med srednjo aerodinamično tetivo krila in tetivo višinskega repa.
Zvitje krila (aerodinamično in/ali geometrijsko) zadevo vsekakor "zakomplicira" in merjenje vpadnih kotov v korenu trupa ni prava aerodinamična stvar, ampak je lahko le podatek konstruktorja graditelju, da preveri kote, računsko se pa zadeve vedno iščejo glede na MAC (Mean Aerodynamic Chord) in le ta podatek je merodajen in verodostojen.

LP Mitja

[Krist]

Za lažjo kontrolo kotov si ponavadi izdelam šablone spodnjih linij profilov repa in kril.
Merjenje kotov s komercialnimi pripravki je primerno za simetrične profile. Težave se lahko pojavijo tudi pri zadnjem robu profila, če je ta debelejši.
Sicer pa koliko je verjet proizvajalcem, kateri profil so uporabili, ker vsaka manjša modifikacija pomeni lahko čisto drugi profil.
Kolegu sem izdelal večji centroplan, kot ga je imel originalen model, pa želel je tudi deljivo krilo. Nič lažjega, zrišem nov centroplan in sprintam profil,ki ga naj bi model imel, pa se pri enaki globini ne ujemata... s malo sreče sem zadel profil v piko.