FAI pogoni
Iz enega grama Heta dobiš več moči na gredi kot iz enega grama teh motorjev. Boljši od Heta bi lahko bil po meni znanih podatkih le kak poseben Mega z boljšimi magneti, ali Neu. ARCju žal manjkata dva pola.
Recimo 2W v kombinaciji z Riesenauerjevim reduktorjem nanese 100 g in 150 ojrotov. Če dodaš še 3s 900 mAh 45/90 c celice, prideš na pičlih 220 g skupaj z reglerjem ob 500 W na gredi!!!
Recimo 2W v kombinaciji z Riesenauerjevim reduktorjem nanese 100 g in 150 ojrotov. Če dodaš še 3s 900 mAh 45/90 c celice, prideš na pičlih 220 g skupaj z reglerjem ob 500 W na gredi!!!
lp
Sašo
Sašo
Te primerjave so za 200 W. Če daš zraven ustreznega Kontronika bo imel še boljši izkoristek, ampak z 200 W na F3J modelu nimaš kaj iskat, če se okno za dvig ne prestavi na dve minuti, ali pa optimistično meniš, da je 50 m višine v povprečju dovolj za poln čas.
Če se ne motim bo za FAI potrebno dviganje okrog 15 m/s, za kaj takega pa lahke verzije F3J modelov potrebujejo vsaj 500 W na gredi. Ob tej moči krivulja manjših Kontronikov ali ARCja bolj strmo pade kot pri Megi 16/3 ali Hetu 3W. Het 2W20 je motor za 4s aku in je pretežak za FAI, zato primerjava ni najbolj posrečena. 2 dodatna pola pač napravita svoje in dodata tisti manjkajoči navor. Škjoda, da se še niso pojavili mini 8 ali 10 polni inrunerji. To bi bilo ob debeli žici in zelo kratkem rotorju bombastično za F5J pogone.
Teh recimo 5 ali 6% razlike v izkoristku ni kdo ve kaj, ampak to pomeni na eni strani 1.00 mAh, na drugi pa 900 mAh aku, ali ob vročem poletnem dnevu na eni strani belo vlečko, na drugi pa normalno dogajanje.
Povsem možno, da se motim, ampak tale motorček je malce težji od konkurence in ob 250W na gredi bo težko šlo v zrak z več kot 6 m/s, še to je zelo optimistična ocena za 1,7 kg model. Kaj pa, če se pojavi recimo 10 m/s vetra? Še z manjšim vetrom ne bo nič od dviganja, ker se bo treba prebijat naprej. Za 1,7 kg F3J model zna biti ob 250 W na gredi propa že malce nad 5 m/s vetra zoprna stvar.
Če se ne motim bo za FAI potrebno dviganje okrog 15 m/s, za kaj takega pa lahke verzije F3J modelov potrebujejo vsaj 500 W na gredi. Ob tej moči krivulja manjših Kontronikov ali ARCja bolj strmo pade kot pri Megi 16/3 ali Hetu 3W. Het 2W20 je motor za 4s aku in je pretežak za FAI, zato primerjava ni najbolj posrečena. 2 dodatna pola pač napravita svoje in dodata tisti manjkajoči navor. Škjoda, da se še niso pojavili mini 8 ali 10 polni inrunerji. To bi bilo ob debeli žici in zelo kratkem rotorju bombastično za F5J pogone.
Teh recimo 5 ali 6% razlike v izkoristku ni kdo ve kaj, ampak to pomeni na eni strani 1.00 mAh, na drugi pa 900 mAh aku, ali ob vročem poletnem dnevu na eni strani belo vlečko, na drugi pa normalno dogajanje.
Povsem možno, da se motim, ampak tale motorček je malce težji od konkurence in ob 250W na gredi bo težko šlo v zrak z več kot 6 m/s, še to je zelo optimistična ocena za 1,7 kg model. Kaj pa, če se pojavi recimo 10 m/s vetra? Še z manjšim vetrom ne bo nič od dviganja, ker se bo treba prebijat naprej. Za 1,7 kg F3J model zna biti ob 250 W na gredi propa že malce nad 5 m/s vetra zoprna stvar.
lp
Sašo
Sašo
Sašo, si kot izgleda malo zadaj...so pa outrunnerjiraktivec napisal/-a:. Škjoda, da se še niso pojavili mini 8 ali 10 polni inrunerji.
http://www.reisenauer.de/artikelauswahl.php5?kid=86
www.lipo.si
Se marsikdaj zgodi, rad dolgo spim.mihah napisal/-a: Sašo, si kot izgleda malo zadaj...
Imam pa pripravljenega enega malega outrunerja, ki bo na 2s dal ravno prav soka na prop, če bo treba. Zaenkrat bom raje ostal pri 180 g pogonu in bom malce pretiraval z manjšo maso in malce večjo površino krila. V glavnem me skrbi kaj bo z težiščem, če vtaknem v kljun 200 g kombinacijo. Po drugi strani me pa pri 76 dm2, ter 1,8 kg skoraj ne bi smelo skrbet za 50 g+-.
lp
Sašo
Sašo
Ah, ko gledam cene, vidim da bo še mal za počakat, da kitajčki začnejo tole kopirat.mihah napisal/-a:...so pa outrunnerji
Za informacijo, reisenauer micro edition 5:1NL pride na dom €137 ...
... za 300-500w moči je čisto dovolj en kitajski outrunner, tudi če je mal preobremenjen in deluje v območju okrog 60% izkoristka, 30s bo že zdržal. Dokler imamo modele, ki rabijo najmanj 400g v nosu, pretiravat z nizko maso nima smisla.
Ne razumem čisto točno, zakaj samo 300W. Res, da dolgo nisem spremljal F5J scene, pa vendarle. Če po novih pravilih predpostavim, da je na tekmi slabo vreme, z malo termike in močnim vetrom, se bo verjetno motoriralo do 200m, nad 200 se verjetno res ne splača. V takšnih pogojih želiš biti daleč, ker nad glavo se pač ne vidi, kaj se z modelom dogaja. Poleg tega predpostavljam, da bodo superlahki modeli okoli 1,5 kile potrebovali lep kos balasta, da bodo v takšnih pogojih ovladljivi. Ne vem, no. Raje par gramov pri pogonu zraven, ker še vedno lahko voziš na pol gasa, ko so pogoji primerni, ker zagotovo se bodo pojavili pogoji, ko bo treba več moči. Ne vem, no dajte me popravit, če narobe razmišljam.rossi napisal/-a:pegasus napisal/-a:Nekaj podobnega kot het 2w20? Samo 4 polni?
...kot kaže je ta boljši
Ampak za tistih 300W prosim vas....še to je preveč....
lp Samo
Za nekaj do okrog 500 W sem našel tole:
- Neu motor Neutron 707-9600 rpm = 38 g
- reisenauer micro edition 13:1 light = 29 g
- regler 40 A = 35 g
- hyperion 3s 900 mAh 45/90C = 85 g
Skupaj 187 g, ampak zadeva sploh ni poceni, pa še en kup akujev je potrebnih, ker z enim lahko opraviš največ en start in na tekmi bi moral polnit verjetno vsaj dva hkrati.
Na srečo je prelahko za težišče v mojem modelu, ampak kdor to hoče bo pač nabavil in adijo poceni sanje.
Za lahke modele o kakršnem je lani govoril Samo bi bil že Neutron 705/9800 dovolj in ta tehta le 29 g!
- Neu motor Neutron 707-9600 rpm = 38 g
- reisenauer micro edition 13:1 light = 29 g
- regler 40 A = 35 g
- hyperion 3s 900 mAh 45/90C = 85 g
Skupaj 187 g, ampak zadeva sploh ni poceni, pa še en kup akujev je potrebnih, ker z enim lahko opraviš največ en start in na tekmi bi moral polnit verjetno vsaj dva hkrati.
Na srečo je prelahko za težišče v mojem modelu, ampak kdor to hoče bo pač nabavil in adijo poceni sanje.
Za lahke modele o kakršnem je lani govoril Samo bi bil že Neutron 705/9800 dovolj in ta tehta le 29 g!
Zadnjič spremenil raktivec, dne 08 Maj 2011, 11:00, skupaj popravljeno 1 krat.
lp
Sašo
Sašo
Pomoje to ta trenutek še nima smisla, vsaj dokler s modeli ne prilagodijo zaradi težišča.
Zdi se mi, da bomo naslednjih nekaj let vsi vozili to kar imamo, mogoče s kako celico manj in številko ali dve manjšim propom ter precej več uporabljali gas na ročici in ne več na stikalu. Zato bo treba biti pozoren na eno reč - če vam regler sedaj prenese motor na polnem gasu, ni nujno, da ga bo preživel na polovičnem gasu. Glej novico iz 5. novembra 2008.
Zdi se mi, da bomo naslednjih nekaj let vsi vozili to kar imamo, mogoče s kako celico manj in številko ali dve manjšim propom ter precej več uporabljali gas na ročici in ne več na stikalu. Zato bo treba biti pozoren na eno reč - če vam regler sedaj prenese motor na polnem gasu, ni nujno, da ga bo preživel na polovičnem gasu. Glej novico iz 5. novembra 2008.
fai
Tadej to imaš na Multiplexu tako nastavljeno ali imaš kako drugo komando? Če imaš na multiplexu te bom prosu da mi v soboto pokažeš kako je to nastavljeno.miholič napisal/-a:Sam imam mix tako da vključim motor z stikalom nato pa reguliram z ročico. Zaenkrat mi YGE, Jeti, China reglerji delajo brez kakršnih koli težav.
Zanimiv diagram razmerja med W/kg in hitrostjo dviganja.
http://www.rcgroups.com/forums/attachme ... id=3831060
http://www.rcgroups.com/forums/attachme ... id=3831060
I've attached the data I recorded from developing about 5 different planes and power systems for this general task (going back to ~ 2005). Each plane/power system has been optimized for power and climb rate. In some cases I found I could get more thrust (and more required power) on the bench but I didn't get a better climb rate at the field. Also, my planes are pretty low profile with an airfoil set I don't see anyone else using.raktivec napisal/-a:@razkent;
To je res le za en določen model z točno določenim pogonom. Zamenjaj recimo prop, pa bo vse drugače.
However, with those caveats in mind, the results have been pretty consistent. Just for grins I plotted them in Excel and then did a linear regression. The R^2 is interesting.
I'll also note that interpolating this graph for Leadchucker's power loading gives a pretty close fit to his climb result as well.
Obviously you can't extrapolate this curve outside the 100W/lb to 300W/lb range. But within those limits it may prove useful for a calm air estimation of power loading (Nope, I didn't fake this data or tweak it to look good. It's just what fell out of the averages over the last couple of years).
Vzemi dva F3J modela z enako maso. Prvega z laminarnim 7,5% profilom, drugega z turbulentnim 8,5% ali debelejšim profilom. Do okrog 25 m/s bosta diagram hitrosti dviganja in za to porabljene moči potekala približno enako, nato pa bo tisti z laminarnim tankim profilom odskočil naprej in recimo pri 35 m/s bo poraba mnogo manjša kot pri tistem z turbulentnim profilom.
Menim, da si situacijo lahko v živo ogledaš v soboto na F5J tekmi.
Pri modelih je žal tako, da se vse dogaja nekje v namišljenem področju, saj natančno nihče zares ne ve kdaj je tok turbulenten, kdaj laminaren in kdaj nekaj vmes. Vsi profili so določeni z računalniki. Časi, ko je Eppler dajal modele v vetrovnike so žal mimo, zadeva se finančno ne izide. Posledično smo kjer smo in če bi se dalo vse skupaj spravit v okvir nekih diagramov, ne bi recimo nek turški F3J model deklasiral konkurence, saj bi imeli modeli marginalno različne letalne lastnosti. O tem modelu je Hajnšek nekaj malega pisal.
Ravno tako se letalne lastnosti F3B modelov neprestano izboljšujejo, čeprav so tehnike izdelave in materiali znani že vsaj desetletje, teoretske aerodinamične lastnosti "optimalnih" profilov pa nekaj desetletij. V glavnem se profili izboljšujejo predvsem na osnovi spoznanj pridobljenih z izkušnjami in po moje zaenkrat žal diagrami še ne delujejo kot bi morali.
Poglej si recimo diagrame za en in isti profil. Enkrat ga glej na osnovi programa recimo Norberta Habeja, drugič pa na osnovi Martina Heperleja ali Epplerja. Rezultat bo vsakič precej drugačen, čeprav bo en in isti profil.
Lepo, da iščeš teoretske podlage, vendar jih v modelarstvu jemlji z rezervo.
Menim, da si situacijo lahko v živo ogledaš v soboto na F5J tekmi.
Pri modelih je žal tako, da se vse dogaja nekje v namišljenem področju, saj natančno nihče zares ne ve kdaj je tok turbulenten, kdaj laminaren in kdaj nekaj vmes. Vsi profili so določeni z računalniki. Časi, ko je Eppler dajal modele v vetrovnike so žal mimo, zadeva se finančno ne izide. Posledično smo kjer smo in če bi se dalo vse skupaj spravit v okvir nekih diagramov, ne bi recimo nek turški F3J model deklasiral konkurence, saj bi imeli modeli marginalno različne letalne lastnosti. O tem modelu je Hajnšek nekaj malega pisal.
Ravno tako se letalne lastnosti F3B modelov neprestano izboljšujejo, čeprav so tehnike izdelave in materiali znani že vsaj desetletje, teoretske aerodinamične lastnosti "optimalnih" profilov pa nekaj desetletij. V glavnem se profili izboljšujejo predvsem na osnovi spoznanj pridobljenih z izkušnjami in po moje zaenkrat žal diagrami še ne delujejo kot bi morali.
Poglej si recimo diagrame za en in isti profil. Enkrat ga glej na osnovi programa recimo Norberta Habeja, drugič pa na osnovi Martina Heperleja ali Epplerja. Rezultat bo vsakič precej drugačen, čeprav bo en in isti profil.
Lepo, da iščeš teoretske podlage, vendar jih v modelarstvu jemlji z rezervo.
lp
Sašo
Sašo